URŠKIN RAJ

Hiške, takšne in drugačne

2012-02-21T08:37:00.004+01:00

Nekoč davno sem nekje na netu videla hiške toaletke. Vtisnile so se mi v spomin in včeraj je bil pravi čas za nekaj novega. Ostankov je dovolj, temnega blaga za notranjost tudi, zato sem se lotila pravljične hiške - peresnice. Prav dober občutek je, ko tako pospravljaš ostanke in na koncu nastane iz neuglednih ostankov čisto nov, krasen izdelek. Za ponovit, še posebej, če bo interes, ali pa kar tako :)

Sproščeno igračkanje

2012-02-20T10:51:00.005+01:00

Nakit zadnje čase izdelujem poredko. Preredko. Decembra me je nekaj naročil dobesedno prisililo, da sem vzela spet fimo v roke. Prav uživam v tistem sproščenem igračkanju, kjer pravzaprav ne počnem nič novega, a vseeno prav prija. Ti kosi spodaj so produkt takega sproščenega igračkanja. Nikoli sicer moji izdelki ne bodo preveč kvalitetni, ker brušenje do onemoglosti ni "my cup of tee!, ampak kdo pa pravi, da moramo biti popolni. Glavno, da uživamo v tem, kar počnemo :)

Zajček Sivko

2012-02-18T16:12:00.010+01:00

Zajček Rjavko je kultni zajec vseh tistih, ki so jim všeč pravljice, saj nastopata veliki in mali zajec v pravljici Ali veš, kako te imam rad? S tem zajcem v mislih je nastal zajec Sivko, saj je njegov kožuh namesto rjav tokrat siv. Ni sicer prvi zajec, ki sem ga naredila, a ta je bolj profi, če smem temu tako reči. Zrisala sem ga sama in je prvi kroj, ki mi je res že v prvo tako dobro uspel. Čisto tako, kot sem si zamislila. Le za kakšno kasnejšo reprodukcijo bodo nastajali manjši bratci, saj je ta kar konkretno velik. Namenjen je v drugi razred, kjer bo učencem pomagal pri raziskovanju, mogoče pa kakega tudi obišče doma. Od mojega bo kar težko odšel ...

Še v vseh variantah:

In še repek:

Novi izzivi pa že pred vrati ...:)

Le kdaj me bo izučilo?

2012-02-05T19:58:00.007+01:00

Nerada podarjam kupljena darila. Če se le da, izdelam darilo sama. In prav fino se mi zdi, ko mislim, da sem za nekoga izdelala darilo, ki mu bo všeč. A največkrat je najbolj všeč tisto, kar izdelam, prav meni. Je tako težko pokazati vsaj malo navušenja?? Verjetno bi ga danes doživela več, če bi šla v trgovino in kupila....kaj pa vem, nekaj blazno izrabljenega, kakšne mega skodelice za čaj. Kar bom verjetno naslednjič tui naredila. Se pa res sprašujem, le kdaj me bo izučilo? Podarjaj ročne izdelke, ki jih prejemnik zna cenit. Kdaj se mi bo to vtisnilo v možgane?? Verjetno ne še prav kmalu :) Meni kot ustvarjalki se zdi pač neverjetno, kako lahko nekdo, ki dobi ročno izdelano stvar, le-to podari naprej. Verjetno bi jo bolje cenil, če bi zanjo plačal. Ampak takšni itak te ne bi kupili. Saj jim ne zamerim, vsi pač tega ne znajo cenit in daj, podari jo naprej, ampak vsaj ne govori mi o tem. Naj živim v prepričanju, da ti je moj ročno izdelani izdelek všeč in ti nekaj pomeni. Na koncu pa itak največ pomeni prav meni. Vsi skupaj in vsak posebej. Najbolj prav gotovo cenijo moje izdelke tisti, ki jih kupijo, tisti, ki so pripravljeni za sovico odštet 14 e in za kaj drugega 20 in več. Ker to ni malo denarja za stvar, ki je nujno ne potrebuješ v življenju. Nekomu, ki zelo rad kuha, ki prireja kuharske večere s prijatelji doma, se mi je zdelo primerno darilo mini predpasnik, ki bo pasal barvi njene kuhinje. Le kdaj me bo izučilo?

Ne štiri, PET v vrsto :)

2012-02-03T14:36:00.002+01:00

Dino-zmajčki...

Pisani zmajčki za pisano druščino...

Pujsa Pepa

2012-02-03T10:19:00.009+01:00

Pred časom se je oglasila na mail gospa, ki mi je dala krasen izziv. Za Pujso Pepo sem že slišala, a zašila je nisem še nikoli. Takšne izzive imam najrajši, a vedno seveda terjajo nekaj časa in nekaj poizkusov, da narediš tako, da ti je všeč. Ko sem pregledovala splet za ročno zašitimi pujsami, sem odkrila stran beloruske ustvarjalke Julije in njen BLOG in njena varianta pujse mi je bila krasna. Prosila sem jo za napotke in poslala mi je približni kroj, ki pa sem ga morala kar korenito spremeniti, da sem dobila pujso Pepo, kot sem jo želela. Pravzaprav tako velike nisem imela namen zašiti, a nastala je prava ornk žverca, dolga več kot 50 cm, čisto prava za stiskanje, saj je izdelana iz mehkega flisa. Da se bo vedelo, čigava je, sem dodala na žepek še napis deklice, ki ji je namenjena. Jaz jo bom težko dala od sebe, sicer pa imam itak še njeno dvojčico s trikrat do petkrat manjšo glavo, pa bom stiskala tisto :)

Julija, thank you for your help one more time!

"Usodni" petek, 13.

2012-01-27T08:12:00.004+01:00

Petek, 13., je bil "usoden" za malo Tjašo, ki je pokukala na svet. Zanjo in za njeno mamico je čestitka v nežnih tonih. Sem se zelo trudila, da ne bi še kaj dodala, a sem se odločila, da bo enostavno preprosto lepa (in zelo roza:).

Kratek skok k papirju in nazaj za šivalni stroj

2012-01-24T17:14:00.012+01:00

Papir je prav fina stvar, a če ga dolgo ne uporabljaš, postaneš kar malo lesen. Vsaj takšen sem imela občutek pri izdelovanju teh parih čestitk. Ni in ni šlo. Že zato jih je nastalo le pet. Mogoče kdaj drugič. Zdaj sem res tako vpeta v šivanje, da me kar vleče v moj bunker k stroju in flikam.

Najbolj fino je gledat otroke v knjižnici, ko berejo. Ko se zleknejo na dve veliki blazini zadaj v našem pravljičnem kotičku in se zatopijo v čarobni svet zgodb. Dve veliki blazini, ki ju je sestra hotela vreči v smeti, sta pravi hit. Zato sem se odločila, da iz zastojnskega blaga sešijem še nekaj blazin. Osem jih je nastalo. Oblika? Je potrebno kaj reči? Napolnjene so s stiropornimi kroglicami, ki sem jih nekoč davno kupila celo ogromno vrečo. Pa še jih je :)

Zdaj pa študirat, kako zašit Pujso Pepo. Tapravi izziv :)

Rdeče kot rdeča kapica

2012-01-22T16:39:00.006+01:00

Saga pravljičnih junakov se nadaljuje in se bo danes za nakaj časa zaključila, saj drugo delo kliče. Se pa gotovo še vrnem k pravljicam. Vsaj Ostržek še mora nastati, da ne bodo samo pravljične junakinje na tapeti. Tokrat sem odšla globoko v gozd, kjer k babici hiti Rdeča kapica. Lepo oblečena je sier doma pozabila košaro, a glavno, da je ne zebe, saj ima čisto novo rdečo palerino. Pa še čeveljce, pa ne čisto navadne, ampak usnjene :) Če palerino sleče, je čisto navadna deklica z lepo rdeče-belo oblekico, ko pa obleče rdeče pregrinjalo, se spremeni v svetovno znano knjižno junakinjo. Meni je krasna. Pa vam, kateri izmed mojih dosedanjih junakov vam je najjbolj všeč? Muri, muca Copatarica, Pika Nogavička ali Rdeča kapica? Težka odločitev? Ja, jaz se ne bi mogla odločit.

Tako vmes je nastal še en etui za mobitel, iz usnja, ki sem ga dolgo časa iskala, in ga končno našla. In oblika? Je potrebno komentirati?

Pippi Långstrump + Mr. Ficko

2012-01-20T08:28:00.007+01:00

Moja misija en knjižni junak na dan se nadaljuje. Včeraj zvečer je nastala ta znana, navihana knjižna junakinja. Pika Nogavička je bila v planu že dolgo, zdaj pa je končno zagledala luč sveta. Pisana in razigrana, kot mora biti, s kitkami, pegami in nujno tudi gospodom Fickom, ki kuka iz žepa. Narejena je po kroju punčk, ki sem jih že delala, a je meni najljubša od vseh. Saj je le Pika Nogavička :)

In naslednja? Tudi junakinja, tuja knjižna junakinja ... več pa jutri :)

Predstavljam vam Muco Copatarico

2012-01-19T11:02:00.005+01:00

Pred nekaj dnevi me je prešinilo, da bi poleg Mačka Murija, ki je definitivno hit, izdelala še kakšnega knjižnega junaka. Slovenskega ali pa tudi tujega. In v teh parih dneh me je ta ideja čisto prevzela. Berem pravljice in razmišljam, kateri junak bi še nastal pod mojim šivalnim strojem, kako bi ga izdelala po moje, kaj bi dodala, katero blago bi uporabila. Tako mi je na prvo misel prišla Muca Copatarica s predpasničkom, ki je v bistvu obojestranski in se da sleči, tako da lahko muca dobi še kakšno oblačilo, da je ne zebe. Pa z obveznimi copatki, zataknjenimi v žepek predpasnika. Tako sem včeraj pozno zvečer že izdelala testno verzijo. Ima še kar nekaj pomanjkljivosti oz. bom v drugih poskusih izdelala kakšno stvar drugače, a je že požela razne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-je in wowwwwwwwwwwwwwww-e, tako da sem na pravi poti :) Posebej pa je privlačna zato, ker je narejena iz flisa in je mehka kot puhek. Ja, po moje jih bo še nastajalo ... In naslednja? Še ena, tokrat tuja junakinja :)
Imate kak predlog, katerega junaka/junakinjo naj še prenesem na blago?

Kuhamo skupaj IX.

2012-01-17T11:59:00.007+01:00

RAZPOKANI PIŠKOTI (ali KOROŠKI HLEBČKI)
25 dag mletih orehov
15 dag sladkorja
15 dag čokolade v prahu
3 jajca
5 žlic ostre moke
1/2 pecilnega praška

Vse sestavine zmešaš z žlico, pustiš počivati pokrito najmanj 1 uro v hladilniku. Z žlico zajemaš kroglice velikosti oreha. Oblikuješ z rokami, povaljaš v sladkorju v prahu in položiš na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečeš 15 minut pri 180 stopinjah.

Med pečenjem se kroglice malo razlezejo, tako da površina razpoka in dobi videz hlebčkov temnega kruha. Zato pazimo, da jih na pekač ne naložimo preveč skupaj (jaz jih na velikem pekaču dam največ 6 v eno vrsto).

Dober tek!

Novoletna Bratislava

2012-01-12T14:17:00.010+01:00

Luštno je bilo. Priporočam za lahkoten nekajdnevni izlet :)

Ponovitev žrebanja

2012-01-11T21:31:00.007+01:00

Kar malo žalostna sem, da moram ponavljati žrebanje nagradice. Ne vem, ali je bila nagrada tako "švoh", ali kaj drugega... Ker se Mateja ni javila, sem danes s pomočjo List randomizerja na Random.org izvedla nadomestno žrebanje. Nagrada je še vedno ista, torej ptiček-torbica ali peresnica po želji.

There were 26 items in your list. Here they are in random order:
1. lucija
2. mateja
3. lepemalestvari
4. živa
5. alenka
6. renata
7. k
8. kačja pastirica
9. maja
10. oka
11. lili
12. tanja
13. andreja m.
14. irena
15. marjeta
16. andreja l.
17. 100%suzi
18. lava
19. špela
20. vladuška
21. barbara
22. barbi
23. andreja
24. petra
25. sabina
26. sovaatt

Lucija je napisala:
"To je pa zelo težka odločitev :) vsi izdelki so super, odločam se med predpasniki, sovicami, kofetaricam, ptički-peresnicami. težka izbira. Mogoče zmagajo ptički-peresnice, ker so unikatni in še nikjer drugje videni :)

pohvale za vse izdelke in za ustvarjalnost.

lp, lucija"

Čestitam, lucija! Javi se mina mail: urska.sotler@gmail.com, da se dogovoriva o tvoji nagradi!

A kamor že greš ...

2012-01-06T14:26:00.006+01:00

... vse poti je treba na novo začeti.

Utrinki nekega časa so nastali kot zbirka fotografij sodelavca, ki se je danes poslovil od nas. Taka darila najbolj "zažgejo". No, in če gre povrh vsega še za knjigoljubca, mladega po letih in po duši, tudi Muri :) Ta je "in" za vse generacije :)

Srečno!

In bonbonček dobi ...

2012-01-03T23:07:00.013+01:00

Veliiiko vas je bilo in veliiiiko krasnih besed sem bila deležna. NAJ najlepša hvala vsem, ki me spremljate, ki vam je moje ustvarjanje všeč. Pravijo, dokler je tebi, bo tudi drugim. Verjetno je res. Jaz uživam in upam, da tudi vi uživate z mano. En velik HVALA in obljubim, da se bom tudi v letošnjem letu trudila :)

Tako sva pred malo manj kot urico z najbolj kosmatim članom naše družine opravila žreb. Snemala žal nisem in morali boste verjeti slikam, da je Deep zbral pravi komentar. Tako torej, predstavljam žrebanje v slikah :)

Ma neee, jaz sem zaspan...a je treba??? A me ne bi rajš mal počohala?

Ma ok, no, mogoče pa kaj diši po klobasah...

Nope, tule klobase niso šle mimo ...

Pa dobro no, v sili še hudič muhe je ... mogoče je pa siiiir <3

Ma heej, tole pa sploh ni slabo :)

Takole, Deepu je bil najbolj okusen komentar, ki ga je napisala MATEJA:
Premalo je pismo,
premalo roman,
da ti napišem,
kako so tvoje
sovice fajn!

Mateja, javi se na moj mail: urska.sotler@gmail.com, da se dogovoriva o tvoji nagradi.

Ostale pa še pridete na vrsto kmalu, brez skrbi :)

Kuhamo skupaj IIX.

2012-01-03T21:07:00.006+01:00

Med prazniki sem prvič po (tako se zdi) stotih letih pekla piškote. Mislim, da sem piškotre zadnjič pekla v osnovni šoli, ko sva z mamo pekli janeževe upognjence in jih zvijali na metli, da so nama še topli popadali dol, kekse iz testomata (se spomnite teh keksov različnioh oblik in rumeno-rjavih kombinacij barv?) ter dvojne kekse, vmes namazane z marmelado. Letos me je torej piknilo pečt kekse. Blogi so polni raznih božičnih pek, jaz se take količine nisem šla, sem pa spekla cimetove zvezdice (ki niso tako zelo posrečene) in linške kekse. Baje eno izmed variant linških keksov. Ti so bili fantastični.

LINŠKI KEKSI

Potrebujemo:
30 dag moke
15 dag sladkorja
30 dag masla
2 rumenjaka
15 dag mletih madljev

marmelada
sladkor za posip

Rumenjake zmešamo s sladkorjem, da se stopi in primešamo moko, maslo in mandlje. Testo pregnetemo in damo za eno uro v hladilnik. Naredimo piškote in jih pečemo 8 minut na 180 stopinj. Ene naredimo brez luknje, druge z luknjo.
Ohlajene kekse namažemo z marmelado, ki smo jo segreli in dobro pretlačili, na koncu jih posujemo s sladkorjem v prahu.

Dober tek!
PS. Slike je z neta, moji so bili tanjši in malo večji, pa seveda lepši ;)))

Srečno, vse najboljše in hvala

2012-01-03T20:35:00.012+01:00

Kaj za prazničnimi vrati čaka nas,
ko razigrano bo čas prestopil letni prag?
Bo jutro s soncem obsijano,
bo z mehkim perjem nam postlano,
bodo novi časi zlati?
Zlati bodo, če sivino vsakdanjo sami pozlatimo
s poštenim delom in dobroto,
ji s smehom vdihnemo lepoto
in s prijateljstvom iskrenim
nežnost, srečo, mir, toplino.
Takih časov
- zlatih časov -
v novem letu vam želimo!

Konec decembra sem prehitevala samo sebe in se nisem uspela ujeti. Zato naj vam vsem voščim šele zdaj. Pa saj pravijo, da si voščimo srečno in zdravo šele po novem letu. Zato naj bo novo leto zlato, polno iskrenih besed, toplih pogledov, prijateljev z veliko začetnico in ustvarjalnega navdiha.

29. decembra praznuje ena izmed dveh glav :)) družine in zanj je bilo kupovanje daril vedno težka naloga. Zadnje čase je zadovoljen z darilom, čestitko in torto. Pravi mali čudež :) Torte je zmanjkalo prehitro, da bi jo poslikala.
Gre pa takole:
JAZ: Kakšno torto bi mel za rojstni dan?
ATE: Dobro.
JAZ: Kakšno dobro?
ATE: Mokro.
JAZ: Kako filo?
ATE: Čokoladno. Kremasto.
JAZ: Ok. Kej sadja?
ATE: Ne. Pa ne oklepa okol. (beri čokoladni obliv, ki se strdi).
JAZ: Ok. Mokro čokoladno torto z velik kreme, brez sadja. Vredu.

Pa je bla. Dobra. Še kdaj takšno, so rekli.

Preden pa sem odbrzela v Bratislavo, smo se dobile še sosedine punčke :)Čeprav je bil četrtek splaniran do zadnje minute in čeprav je začelo snežiti, se srečanju z mojimi babncami nikakor ne bi odpovedala. Za vse sem pripravila drobna darilca, a jih ravno zaradi četrtkove gneče nisem uspela poslikat, za ta glavno sosedo Keti pa smo pripravile darilce, saj nas je celo leto prijazno sprejemala pod svojo streho. Fajn je imeti takšne sorodne duše!

Naša "zvezda" in 9 srčkov (punčk):

Kuhamo skupaj VII.

2012-01-03T20:21:00.005+01:00

Spet je čas za nekaj sladkega. Čez praznike ste prav gotovo (tako kot jaz) zaužili pretirano količino sladkega, a to pecivo je dobro tudi za kdaj drugič. Saj jabolka so na voljo celo leto, tako da recept shranite in ga po malem preizkušajte celo leto :) Res okusno.

THE BEST JABOLČNO PECIVO

Sestavine:
12 dag lešnikov/mandljev
4 žlice sladkorja
10 dag masla
2 jajci

Vse sestavine kremasto stepeš. Model za pecivo obložiš z listnatim testo (velja kar tisto, ki je kupljeno v Hoferju in je že razvaljano) ter preliješ s kremo. 2 velika jabolka naribaš po kremi (uporabiš podolgovato dolgo rezilo, da pridejo nekakšni krhlji) ter pokapaš z limoninim sokom. Pečeš cca 30 min na 190 stopinj, da se testo lepo zlatorumeno zapeče.
Dober tek!

Podarjam - giveaway

2011-12-27T22:33:00.005+01:00

P O D A R J A M

Ker se leto vztrajno približuje koncu, se bi rada vsem, ki ste me letošnje leto spremljali in komentirali moje objave, zahvalila za vse lepe besede, ki ste mi jih namenili. Leto je bilo res ustvarjalni vrhunec moje druge službe, kot ji včasih za šalo rečem---ustvarjalne službe. Pa sploh ne mislim službe v resnem pomenu besede. Kljub temu, da sem letos res veliko naredila, se vsake ure v mojem ustvarjalnem brlogu veselim, še vedno, kljub na stotine torbic, sovic, ki sem jih do sedaj naredila, mi jih je v veselje delati. Zato moje ustvarjanje težko imenujem služba, a naj bo..

Komentirate lahko tu in na FB strani, v komentar pa napišite, kaj vam je izmed mojih letošnjih ustvarjalnih izdelkov najbolj ostalo v spominu.

Žrebala bom 3. januarja ob desetih zvečer, za nagrado pa si bo izžrebanka/izžrebanec lahko izbral toaletko ali peresnico v svoji barvni kombinaciji.

Naj bo novo leto srečno, zadovoljno in ustvarjalno!

Pike so "in"

2011-12-26T23:26:00.006+01:00

Maraton prejšnji teden, ko sem izdelovala tri predpasnike, mi očitno ni bil dovolj. Še več, če sem naredila tri, zakaj ne bi še četrtega. Zato sem se odločila, da prijateljici, ki ima kuhinjo v kombinaciji z rdečo, pa tudi kar nekaj pikaste posode, ob božiču izdelam še "pripadajoč" predpasnik. Gre pravzaprav za dva predpasnika v enem. Ko ga obrneš okoli, je svetel enobarven, ki ga imaš na sebi, ko še ni gostov, da ga lahko po mili volji popackaš. Ko pa gostje pozvonijo, na hitro obrneš predpasnik na lepo, pikasto stran in se važiš pred gosti, kako unikaten predpasnik imaš :)

Zraven pa sem izdelala še dve oprijemalki za posodo. Pikasti, seveda :)

Jp, pri meni so pike "in".

Dve fantovski ob rojstvu

2011-12-26T15:57:00.005+01:00

Rodila sta se Mark in Tadej ...

Čestitam!

Drobna božična darilca

2011-12-26T15:41:00.010+01:00

V prejšnji objavi sem že pokazala nekaj drobnih božičnih daril, ki sem jih izdelala jaz, podarili pa so jih drugi. Tudi jaz sem letos podarjala nekaj drobnih božičnih darilc iz naše kuhinje. Še tako "navadno" domače darilo lahko lepo aranžiramo, mu damo piko na i, pa postane prav privlačno božično darilce.
Tako smo poleg domačega ribezovega soka podarjali še domačo ribezovo marmelado, domač borovničev liker in domače kekse v "tik pred zdajci" izdelani darilni škatli. Drugo leto pa vajo ponovimo in razširimo. Ravno tadnjič sem čakala na pošti, ko zagledam knjigo z naslovom Darila iz domače kuhinje, kjer je malo morje receptov. Poizkusim drugo leto, saj je knjiga morala z mano domov :)

Božičkova "odposlanka"

2011-12-20T16:17:00.015+01:00

Leto, ki je skorajda že za nami, je bilo v ustvarjalnem smislu zelo plodno. Prvič sem se predstavila na sejmu, spoznala en kup ustvarjalnih duš, se predstavila na FB, pa tudi veliko delala. Za svojo odposlanko me je najel Božiček in mnogo daril bo odšlo k majhnim in malo starejšim otrokom. Vesela sem za to, da postajajo moji izdelki korak za korakom vsaj malo prepoznavni. Še vedno pa morajo biti v prvi vrsti dodelani, čeprav je dela veliko in bi bilo včasih kakšno stvar lažje na hitro narediti. Žal na to ne pristajam in še vedno me najbolj razveseli povratna pošta, kako vesel je bil naročnik/naročnica, ko je prejel moj paket in se čudil, kako sem se potrudila. December je bil deloven in večkrat sem pomislila, da delam v dveh službah, a obeh prijetnih :) Poleg punčk, dinozavrov, slončkov, hišk, sovic in še česa (že videnega in tudi ne poslikanega), je svoje domove našlo nekaj izdelkov, ki so mi predstavljali izziv (in jih ne delam prav pogosto). Začnimo od začetka.
Broške sem delala po doooolgem času. So iz filca s fimo gumbom. Zraven spada še škatlica:

Sledijo mini hiške (za fante), obeski za ključe; delano prvič:

Naročnica je želela tudi 4 verižice v vijola barvi s pripadajočimi škatlicami:

Vmes so tako malo za predah nastale še voščilnice iz ostankov blaga, deblo pa je palička sladoledne lučke:

Iz blaga, ki je ostalo od srčkov iz ene prejšnjih objav, sta nastali prevleki za blazine z imeni in zadaj z zadrgo, da sta tudi pralni:

In še največji projekt, ki mi je vzel natanko 8,2 uri in je predstavljal največji izziv. Mogoče sem počasna, natančna pa tudi (poskušam biti). So pa krasni in upam, da bodo tudi obdarovancem všeč. Vsi detajli so izrezani ročno, nalepljeni na podlago in obšiti:

Uf, ta je bila pa dolga :)

Pred in po obdelavi 2

2011-12-16T13:34:00.006+01:00

V torek pridejo na obisk vrtičkarji, ki domujejo skupaj z našimi prvošolci. Pripravili jim bomo pravljično urico in kot ponavadi bomo poleg branja božične pravljice tudi ustvarjali. Vsak si bo izdelal svojo beležko, zato sem se spet zatekla k moji zalogi zastojnskih beležk. Kar nekaj stvari jim bo potrebno prpraviti, da bo delo potekalo hitreje, a vsi bodo odnesli domov lepo predelano zimsko beležko, kamor bodo lahko v dolgih zimskih večerih narisali kakšno risbico. Uporabljeni ostanki blaga, kak gumb in palčke od lučk, ki smo jih imeli v šoli za kosilo kakšna 2 meseca nazaj :)

Pred in po "obdelavi"

2011-12-13T17:59:00.006+01:00

Reklamne beležke znajo biti včasih navlaka, včasih pa sila uporabna reč. Ne vem, kje in kdaj smo dobili te, a imam jih veliko. VELIKO. Ko sem se odločala, kaj bo tista drobna pozornost, ki jo bodo letos ob koncu leta pod smrekco dobili naši pravljični ustvarjalci, so mi prišle na misel beležke. Preoblečene seveda, okrašene s trenutno mojo najljubšo štampiljko, malo okrancljane, opremljene z imenom vsakega obdarovanca in pravzaprav ne potrebujejo kaj več. To je prvi paket, drugi bo na vrsti naslednji teden. Mislila sem narediti drugačne, a najverjetneje bom ostala kar pri taki obliki.

Z in brez ...

2011-12-12T10:47:00.006+01:00

kril ...
Nista nova, le malo spremenjena, saj je bila želja "dino s krili". Tako simpatična sta skupaj, da sem ju prav morala poslikati in pokazati :) DObro, da gresta v isti dom :)

Lep teden vsem!

December je čas za bazar

2011-12-10T14:13:00.006+01:00

Spet je za nami božični bazar. Vsako leto je to eden najlepših dni v decembru in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Bila pa je sprememba. Brez škatl. A vseeno smo se lotili štirih različnih izdelkov in vsi so šli zelo dobro v promet. Plišaste igrače za najmlajše, hiške-koledarji za malo starejše, čaji za najstarejše in voščilnice za vse po vrsti. Pisana stojnica, ki jo je bilo z veseljem postavljati in pogledati.

Doma pa so ta teden nastajali okraski za smrečico (po naročilu), da jih bosta lahko obesila nanjo mali Matic in Filip, brez strahu, da bi se kaj razbilo:

Ustvarjam, ustvarjaš, ustvarjamo

2011-12-08T12:04:00.005+01:00

Čeprav sem bolj tiho, pridno delam. Malo so me zasuli z naročili, zato se trudim, da bi vsa drobna darilca prišla pravočasno do Božičkove hiša na Severnem polu. Ker gre v glavnem za že videno, danes le reklama. Reklama za nas, pravljične ustvarjalce, ker se mamo fajn, uživamo v naših srečanjih, kjer prebiramo pravljice in ustvarjamo.

Naš BLOG:

Obiščite nas in nam povejte kaj lepega :=)

Miklavž nosi ...

2011-12-07T08:10:00.003+01:00

... nekaterim mačke

... meni pa sovico (Cosmopolitan, december 2011)

Očitno sem bla pridna :)

Utrinki z Luxemburga

2011-12-05T10:01:00.009+01:00

26. in 27. novembra 2011 je bil v Luxemburgu mednarodni bazar, kjer je sodelovalo več kot 50 držav, med drugimi se je predstavila tudi Slovenija. Sodelovala sem tudi jaz oz. bolje rečeno, moji izdelki.

Zadovoljna!

Dino in mini čestitke

2011-11-30T14:39:00.006+01:00

Sem že povedala, da imam rada slončke? Ta štampiljka, ki so mi jo podarile moje "punčke", mi je ena najlepših, kar sem jih kdaj videla. Pravzaprav ne rabi ničesar. Je že sama dovolj. Vseeno pa nisem mogla iz svoje kože in sem morala kaj dodati. Nastale so mini čestitke za lep dan. Dino pa je drugi, ki je nastal in je tako intenzivnih barv, da bo moral biti malemu Oskarju všeč :)

Kuhamo skupaj VI.

2011-11-27T21:40:00.004+01:00

ČOKOLADNE NAPOLITANKE

Sestavine:
40 dag margarine
15 dag sladkorja
35 dag čokolade Gorenjke
2 žlici ruma
4 jajca
1 paket oblatov za napolitanke
malo mletih orehov

Po tem vrstnem redu sestavine mešaš nad soparo, da se stopijo. Jajca zmešaš na roko ter jih dodaš nazadnje ter pri tem neprestano mešaš. Masa ne sme zavreti, samo zgostiti se mora. Nato odstaviš. Na podstavek (pekač ali kaj drugega) dajaš oblate ter jih premažeš s čokoladno maso. Oblate nalagaš enega na drugega. Na zgornjega poleg čokolade potrosiš še mlete orehe. Daš v skrinjo, da se ohladi in strdi ter režeš direktno, ko daš iz skrinje.

Dober tek!

Povzeto in prirejeno na moj način

2011-11-24T15:28:00.007+01:00

Oba motiva sem našla na netu. A niti eden, niti drugi ni bil uporabljen na voščilnici, ampak na povsem drugih predmetih. Jaz sem takoj vedela, da ju moram spraviti na voščilnice. Prva je bolj sofisticirana, vse na njej je šivano in res deluje nobl. Druga pa narejena praktično iz samih ostankov, smrečice so ročno izdelan papir, debla pa vejice, nabrane na sprehodu s psom :) Meni krasne. Vseh 20. Trenutno torej narejenih 50 voščilnic. Čist se mi je zrolal ;)

Kuhamo skupaj V.

2011-11-24T08:27:00.003+01:00

PASTEIS DE BELEM

Pasteis de Belem so portugalski jajčno-smetanovi kolački, znamenita slaščica, ki naj bi jo v 18. stoletju začele izdelovati nune v samostanu Mosteiro dos Jeronimos v Belemu pri Lizboni. Recept je še danes skrivnost, to je ena izmed zelo okusnih različic priprave kolačkov.
»Javno« so to slaščico začeli prodajati leta 1837 v slavni slaščičarni, ki se imenuje Casa Pasteis de Belem. Še danes je to najbolj popularna slaščičarna v Belemu, kjer turisti na prazno mizo čakajo tudi uro ali več.

Sestavine:
1 zavitek kupljenega listnatega testa (jaz kupim tistega, ki ga je potrebno odtajat in razvaljat, sta pa dva kosa v paketu)
1 sladka smetana
3 dcl mleka
60 g sladkorja v prahu
3 rumenjaki
25 g moke
2 vanili sladkorja
1 ščepec soli
2 žlici limoninega soka
maslo za mazanje pekača

Sestavine so približne, saj vsak sam ugotovi, koliko mase potrebuje za svoj pekač. Jaz uporabljam en kovinski pekač za mafine (kjer se naenkrat speče 12 kosov) ter dva silikonska pekača (vsak po 6 mafinov), ki sta si tudi različna, tako da boste sami po prvi peki ugotovili, koliko mase potrebujete za testo. Tako dodate manj ali več mleka.

V posodo vlij mleko, smetano, vanili sladkor in sladkor v prahu. Segrevaj na srednjem ognju in vmes mešaj, da dobiš gladko zmes.
V drugo skledo vsuj moko in sol ter med mešanjem prilivaj prvo toplo zmes. Dodaj rumenjake in limonin sok. Dobro premešaj (jaz kar zmiksam).
Notranjost pekača premaži z maslom. V modelčke položi kroge listnatega testa (jaz uporabim kozarec, premer kroga je cca 10 cm), ki si ga razvaljal na cca 2 mm debelo. Zlij zmes v modelčke. Peci cca 20 min na 250 stopinjah. Kolački so pečeni, ko se na površini pojavijo okrogle rjave lise. Jaz nastavim na ventilacijski način in pečem v dveh nadstropjih. Iz teh sestavin sem nazadnje dobila cca 27 kolačkov.

Dober tek!

Kuhamo skupaj IV.

2011-11-22T19:47:00.004+01:00

MAKOVO PECIVO

Sestavine:
2 jajci
1,5 jogurtovega lončka sladkorja

To stepaš, da naraste. Dodaš:
2 jogurtova lončka maka
2 jogurtova lončka moke
1 jogurtov lonček drobtin
1/2 jogurtovega lončka olja
1 pecilni prašek
2 jogurtova lončka mleka
malo ruma

Vse zmiksaš in vliješ v pekač. Spečeš na 200 stopinj. Ohladiš. Narediš preliv: jedilno čokolado in maslo stopiš v posodi nad paro ter poliješ po ohlajenem pecivu. Razrežeš.

Dober tek!

Kuhamo skupaj III.

2011-11-22T19:35:00.005+01:00

SKUTINE LEDENE KOCKE

Sestavine:
3 jogurtovi lončki zmletih piškotov
6 jušnih žlic sladkorja
200 g masla
500 g skute
3/4 jogurtovega lončka sladkorja
4 jajca
2 žlici limoninega soka
3 kisle smetane
2 vanili sladkorja

Najprej pripraviš 1. zmes: zmiksaš zmlete piškote, 6 jušnih žlic sladkorja in 200 g masla. Razporediš po pekaču in pečeš 10 min na ogreti pečici na 150 stopinj.

Medtem zmešaš 2. zmes: 500 g skute, 3/4 lončka sladkorja, 4 rumenjake, sneg iz 4 beljakov in limonin sok.
Ko je 1. zmes pečena, poliješ po pečenem testu in pečeš še 30 minut na 170 stopinjah.

Medtem zmešaš 3. zmes: 3 kisle smetane in 2 vanili sladkorja.
Vzameš pekač iz pečice, znižaš temperaturo na 150 stopinj.
3. zmes poliješ po testu in pečeš še 10 min na 150 stopinjah.

Dober tek!

Črtaste

2011-11-21T08:28:00.007+01:00

Naslednji kupček voščilnic je izdelan iz satenastih trakov, ki sem jih polagala v obliki smrečice. Satenastih trakov je vedno preveč (vsaj pri meni) in tako porabimo vsaj malo zalog. Obvezno šivanje tudi tu ne sme manjkat, gumb pa doda piko na i. Meni najljubše do sedaj. A ni zanimivo, vsak kupček mi je lepši od prejšnjega :)

V delu pa že naslednji kupček. A kdo ugane, v kakšni obliki bodo :))))

Kuhamo skupaj II.

2011-11-20T22:45:00.005+01:00

RAFAELO KROGLICE

Potrebuješ:
1 dcl vode
30 dag sladkorja
40 dag mleka v prahu
25 dag margarine
10 dag kokosove moke + nekaj moke za povaljat kroglice
1 vanili sladkor
po želji celi mandlji za sredino kroglice

1 dcl vode zavreš. Dodaš 30 dag sladkorja in maso ohladiš. Mleko v prahu, margarino, kokosovo moko in vanili sladkor zmešaš, tako da nastanejo drobtine. Potem zmešaš ohlajeno vodo s sladkorjem s suho mešanico ter daš v hladilnik za 3 ure (lahko pa tudi čez noč). Narediš kroglice, v sredino daš olupljene mandlje, povaljaš v kokosovi moki ter daš v hladilnik.

Dober tek!

Nov "produkt": peresnica

2011-11-20T18:35:00.006+01:00

November in december nekako nista tista dva meseca v letu, ko bi si ustvarjalec izmišljal nove produkte. Takrat delamo ustaljene izdelke, ki gredo v promet. Vsaj pri meni je tako. Vseeno pa sem pred časom naredila za darilo peresnico, za katero menim, da bi se lahko "prijela". Ali bo temu tako, še ne vem, vseeno pa sem za decembrska obdarovanja pripravila 15 primerkov, zdaj pa upam, da bodo ljudem všeč. Lahko je peresnica, kar veliko pisal gre vanjo, saj je večja "sestra" toaletke-ptička. V višino meri 13 cm, del ob zadrgi pa je dolg 22 cm. Lahko pa je tudi malo večja toaletka, po želji.

Menjam za 12 e + ppt.

Kuhamo skupaj I.

2011-11-17T08:59:00.005+01:00

Rada pečem. Sicer zadnje čase dosti manj, kot sem včasih, a vseeno imam nekaj receptov, ki so preverjeno dobri in jih pogosto uporabim. Zato sem se odločila, da kakšnega delim tudi z vami. Nekateri so splošno znani, drugi mogoče ne, a vsaj na kupu bodo vsi. Začnimo s čokoladno penasto torto :)

PENASTA ČOKOLADNA TORTA

Sestavine:
• 300 g temne čokolade za kuhanje ali kombinacija mlečne in temne
• 200 g masla
• 6 jajc
• 120 g sladkorja
• 2 vanili sladkorja
• žlica ruma
Maslo in čokolado počasi raztopi na pari ter odstavi, da se ohladi. Dodaj rum. Loči beljake in rumenjake, rumenjake penasto vmešaj s polovico sladkorja in vanili sladkorjem. Stepaj beljake z drugo polovico sladkorja in v trd sneg daj ščepec soli. Stopljeno čokolado počasi dodaj v rumenjake s sladkorjem, premešaj ter počasi dodajaj sneg. Vlij v namaščen kalup ali obložen s peki papirjem, daj v zagreto pečico na 160°C in peci 50-60 minut.
V pečico daj na dno posodo z vodo, da ostane torta vlažna v sredini, okoli pa hrustljava.

Dober tek!

"Vijugasta" smrečica

2011-11-14T11:26:00.006+01:00

Letos mi po glavi rojijo samo smrečice. Tako je tudi naslednji paketek desetih novoletnih v enaki obliki - torej v obliki smrečice. Tokrat spet učinkovita rešitev, ki je tokrat nisem videla na spletu, sem pa prepričana, da obstaja :) Mi je pa všeč, ker ne potrebuješ veliko materiala, a vseeno nastane čudovita voščilnica. Podobno bomo delali z učenci - delavnice za novoletni bazar se približujejo in letos prvič ne bomo barvali škatl, bomo pa vseeno počeli in izdelovali marsikaj zanimivega :)A o tem kdaj drugič - potrebno je narediti še vzorce.
Med vikendom je nastalo še kar nekaj sovic, ki pa jih ne bom več kazala, prav gotovo jih že sanjate :)
Tako kot jaz ;)

Prve novoletne

2011-11-11T08:04:00.006+01:00

Obožujem Tinine voščilnice. Tako čiste, brez nepotrebne navlake, a vedno z odličnimi rešitvami. Ko sem videla tisto z novoletnimi metuljčki, sem vedela, da jih moram tudi sama izdelati. Vsaj podobne. Odločila sem se, da jih letos delam po 10 in tako je nastalo prvih 10 novoletnih metuljčkastih. Nadaljevanje sledi :)

Modrijanov paket

2011-11-05T23:04:00.008+01:00

Tako kot obožujem knjige, imam rada tudi knjigarne. Vsak dan sem obkrožena s knjigami, a nove, čisto sveže knjige, ki niso padle že dvajsetkrat na tla (in vsakič me zaboli srce, ko se to zgodi),to je čisto nekaj drugega. Cele ure bi lahko sedela v knjigarni, na kakšnem udobnem fotelju in brskala po novih, svežih knjigah. Prav zamišljam si sebe, kako delam v knjigarni, mogoče na otroškem oddelku, saj so mi pisane slikanice najljubše. In kam sodijo moji pisani izdelki bolje kot v knjigarno? Ena mojih želja že v mladih letih je bila, da bi imela svojo knjigarno. Druga je bila, da imam svoj hostel :) Ampak ta je prišla kasneje. Si predstavljate, da zapustim redno službo, ki jo imam prav tako rada, in odprem svojo knjigarno? Z ustvarjalnim kotičkom seveda.
Ker se mi zdi, da moji izdelki res sodijo v knjigarno, me je še toliko bolj razveselilo povabilo iz Modrijanove knjigarne v Ljubljani, da v knjigarno prispevam nekaj svojih izdelkov.
In kaj lahko dobite, če obiščete prijetno Modrijanovo knjigarno na Trubarjevi ulici v Ljubljani?
Nekaj klasike in že videnega, ptičke-torbice, sovice, mačka Murija in dišeče srečne hiške:

Pa še vile spalčice, mehke vile, ki te popeljejo v sanje ...

Malo denarja ... veliko muzike

2011-10-28T13:46:00.004+02:00

Samo malo domišljije, odpadnih materialov, naravnih materialov, učencev z domišljijo in krasna čarobna uličica je tu :)

Neučakan paket brez potnega lista :)

2011-10-26T22:08:00.013+02:00

No, neučakana sta kar dva paketa. Pred časom sem povedala, da se pripravljam na sejem v Luxemburgu. Pravzaprav jaz samo pripravljam, ker potujejo moje izdelki tja sami. Prav neučakani so že. Priprave so potekale kar dolgo, saj je bilo potrebno skoraj vse "na novo" naredit, poleg tega sem izdelala več komadov, kot pa jih potuje na sejem. Le nekaj stvari je bilo na zalogi. A uspelo je in danes sem porabila večji del popoldneva za pakiranje. Takole zgledata napakirani škatli:

Takole pa razstava vsega, kar sem v škatli zapakirala:

V tujino gredo punčke in torbice-ptički, ki sem jih edine že imela narejene, potem pa še:
- sovice

- božični srčki

- srečne dišeče hiške

- muce Mace

- mački Muriji

- kofetarce

Mislim, da nisem ničesar izpustila.
Zdaj pa upam, da se bodo lepo obnašali na sejmu v Luxemburgu zadnji vikend v novembru:)

2 leti

2011-10-24T10:42:00.002+02:00

Vabljeni v Štibl na Ptuju

2011-10-23T20:45:00.003+02:00

V spomin ...

2011-10-21T11:59:00.003+02:00

Na tuje ...

2011-10-13T15:17:00.011+02:00

Pripravljam se na novoletni sejem v Luxemburgu. Vesela sem, da potujejo moji izdelki tja, čeprav brez mene :) Organizatorji bazarja so izbrali, povedali količine, na meni pa je, da v uglednem času pripravim paket za na pot. Zato kaj veliko novega ne copram zadnje čase, bolj stare, preverjene stvari.
Ptičkov torbic se kar ne naveličam delat:

Tudi slončki in muce počasi postajajo železni repertoar:

Da pa vse le ne bi bilo tako enolično, sem poskusila kroj z bloga Tiomotei, na katerega me je s svojo objavo spomnila Sonja. Primeren žakelček za kakšno novoletno darilce, zlasti zato, ker lahko obdarovanka "embalažo" uporablja še za kaj drugega. Všečno, še nastane kakšen :)

Naj vam pokažem še BLOG, ki ga pišemo pravljičarji pri našem krožku. Tudi to sem "ustvarjala" zadnje čase ...:
Tako, v delu so še kofetarce, pa sove, pa srečne hiške in Muriji... dela ne zmanjka :)

Rozasto

2011-10-07T08:33:00.006+02:00

Kaj veliko besed ta slonček ne potrebuje, a mi je všeč, da je "model", ki sem ga sama izrisala, požel toliko pohval. Tale res zažiga, jaz pa ga vidim zlasti kot darilce ob rojstvu - v roza ali modri. Tale je nastal po naročilu za malo punčko.

Beremo z mačkom Murijem

2011-10-06T09:05:00.012+02:00

Letos sva se s sodelavko, s katero vodiva krožek Pravljična ustvarjalnica, odločili, da sodelujeva v državnem projektu Beremo z mačkom Murijem. Ker sem mahnjena na detajle in detajlčke, je bilo potrebno kar nekaj dela, da so vsi elementi, ki jih potrebujemo za projekt, nastali. A izdelati jih je bilo zelo zabavno, pa tudi rezultati so krasni. Bistvo projekta je, da učenci odnesejo domov mačka Murija in ta preživi nekaj časa z otrokom doma, ga spremlja na izlete, v knjižnico, k babici ter z njim prebere dve pravljici. Otrok piše Murijev dnevnik ali izdeluje knjižice, plakate ali kaj drugega.
Zato smo potrebovali Murija. In nastal je en:

Pa drugi:

In še tretji:

Pravzaprav so nastali kar štirje mački Muriji:

Da pa ne bi maček med potjo domov pobegnil, potrebuje vrečko, s katero gredo lahko otroci v knjižnico in si izposodijo knjige:

Otroci o svojih doživetjih pišejo v Murijev dnevnik:

Tako se je torej maček Muri včeraj odpravil na dva "začasna naslova":

Kar težko mu je bilo oditi (meni pa ga oddati :). Ampak saj bo v dobrih rokah!

Sloni si zapomnijo

2011-09-28T23:12:00.009+02:00

Ne vem, zakaj mi je pri slončkih prišla na misel Agatha Christie... verjetno, ker sem jo včasih blazno rada brala. Tudi omenjeno knjigo. Kako sem si želela, da bi se tudi jaz enkrat peljala z znamenitim Orient Expressom :) Samo brez umora, verjetno ;)
Slončka sta namenjena bratcu in sestrici, ljubiteljema teh zanimivih živali. Pravzaprav bom malo J. videla prvič, bratca A. pa drugič :) Ja, Ljubljana je blaaazno daleč ;)

Malo mešano na žaru

2011-09-26T11:13:00.012+02:00

Še kar se vleče lenobni september, ko na ustvarjalnem področju nisem preveč produktivna. Mogoče bo oktober kaj boljši. Vseeno pa nisem ravno počivala, nastalo je nekaj izdelkov, "namensko" pripravljenih.
Konec septembra je vedno čas za srečanje Otočank v Dekanih. Po dolgem vročem poletju je bilo pričakovanje pred srečanjem veliko, fino je, ko se cel dan družiš s sebi enakimi ustvarjalnimi dušami. Naš prvi cilj je bil sejem starin v Piranu, kjer je bilo tokrat še posebej živahno. Na srečanju tokrat nisem šivala (!), sem pa morala nujno nabaviti nekaj blaga, si podrobno ogledati razstavo, ki so jo pripravile Primorke, sama pa sem pripravila delavnico kaligrafije. Učile smo se gotico, ki ni najlažja pisava in nekatere učenke so bile po delavnici prav vidno utrujene. Jaz pa slišno zahripana :) A nekaj pravih talentov sem prepoznala in upam, da bodo vadile in pisavo tudi uporabljale. Za organizatorki sem pripravila dva glinena zvončka:

Vstopnina za srečanje je bila čestitka ob rojstvu in ko sem videla Simonino čestitko, ki jo je objavila pred kratkim, sem vedela, da moram izdelati nekaj podobnega. Nastali sta ti dve:

Med tednom sta nastali dve čestitki, ena ob rojstvu, druga pa za rojstni dan:

Pa peresnica, ki je povečana verzija moje toaletnice-ptička in je bolj ojačana, da gre vanjo kar nekaj pisal:

V šoli pa smo ob svetovnem dnevu miru izdelovali ptičke iz das mase. Ker so bili vsem tako zelo všeč, naj jih pokažem še tu:

Vsako leto ob prvem obisku prvošolcev v šolski knjižnici poskrbim za darilca - knjižna kazala. Letos jih je bilo potrebno izdelati krepko čez 50. Kaj bo motiv, ni bilo dvoma - priljubljeni Smrkci :)

Pa sploh nisem bila tako ne-pridna, kot sem mislila ;)

Kapo dol :)

2011-09-14T07:41:00.007+02:00

Všeč mi je, kar sem danes dobila na mail. Mislim, da je Desa vse povedala več kot odlično, prav v svojem slogu. Realno s strani starša, ne učitelja, ki bi se želel pretirano hvaliti. Takih, ki so Učitelji z veliko začetnico, pa je malo, premalo. Žal. Na škodo otrok, staršev, sodelavcev.

************************************************************************************
TUDI UČITELJ NI SAMO ČLOVEK

Res ni. Ker samo človek ne more biti učitelj. Čisto navaden človek, ki ga skrbi samo lastno preživetje, tega pač ni zmožen. Kajti učiteljski poklic je poln pasti, ki s preživetjem nimajo nobene zveze. Ko ima učitelj vsega dovolj in si reče, da bo samo človek, da bo živel in delal kot samo ljudje, zgolj samo tisto kar je nujno, sicer pa se bo brigal zase (za učitelje je namreč značilno tudi to, da jih precej dobivajo po glavi, sploh, kadar hočejo kaj spremeniti na bolje), se zgodi nekaj, po navadi v zvezi z učenci, da spet postane učitelj, da pomaga, skrbi in poglobljeno razmišlja o svoji službi, medtem, ko ostali samo ljudje, že zdavnaj mirno spijo ali topo buljijo v TV.

Moja najmlajša hči, ki hodi na srednjo vzgojiteljsko šolo, me je zadnjič strahoma vprašala: »Mami, a boš razočarana nad mano, če bom po poklicu samo učiteljica? Vem, da potem ne bom tako »fensi« kot moji sestri (obe študirata za umetnici, bog jima pomagaj) … Ampak vseeno … To si od vsega najbolj želim.« Skoraj sem se zjokala od ganjenosti in se globoko zbrala, da bi ji povedala kar zares čutim. In sem rekla: »Biti učitelj, je eden najpomembnejših, včasih celo najpomembnejši poklic na svetu. Brez dobrih učiteljev, sama danes ne bi bila pisateljica in tudi ne kolikor toliko dostojen človek in mama. In mnogo nas je, ki so nam učitelji stali ob strani na naši poti. Če boš učiteljica, te bom neizmerno spoštovala in tako bom ponosna, da se bojim, da me bo kar pobralo.«

In res. Učiteljem bom do smrti hvaležna za to kar sem. Seveda predvsem dobrim, ki sem jih imela na srečo kar nekaj. Ker sem rasla več ali manj kot plevel prepuščena sama sebi in svoji domišljiji (to so bili pač taki časi), so bili učitelji prvi in edini, ki so prepoznali moj talent, mu dali priznanje in ga vzpodbujali, da nisem več razmišljala o sebi kot o nečem manjvrednem in sem si drznila začeti ustvarjati. V prvih razredih sta bili dve učiteljici, ki sta me imeli radi, bili nežni do mene in se z veseljem pogovarjali z mano, ker sem se jima zdela zanimiva. Zelo sem si želela, da bi me posvojili. Isto sem si želela za svojo razredničarko od 5. Do 8. razreda, ki mi je bila kot mama in bi se brez nje morda že davno zgubila v tem življenju. Da ne govorim o svojem ljubem profesorju za slovenščino, ki je ves čas brundal v svoj podbradek: »Muckova, ti boš enkrat še napisala eno knjigo.« In sem jo. In sem ga povabila na tiskovno konferenco ob izidu in ne vem, kdo od naju se je bolj šopiril.
Seveda sem imela tudi dobre učitelje, ki pa si to niso upali biti. Bali so se posledic, zavisti … saj veste, kako to gre. In jasno, imela sem tudi slabe učitelje, toda ne boste verjeli, tudi od njih sem se ogromno naučila. O tem, s kakšnimi ljudmi moram biti previdna, po kakšnih se ne smem zgledovati, izostrila sem si občutek pravičnosti in se ozdravila črednega nagona.

Vedno priznam, da sem se šole bala. Ja, celo sovražila sem jo. Toda, če danes pomislim, koliko čudovitih »ne samo« ljudi je stalo pred mano za katedrom in me pomagalo oblikovati, sem srečna in hvaležna, ker sem jo lahko obiskovala. Zatorej, dragi moji, če imate v svojem razredu otroka, ki je preveč radoveden, postavlja vprašanja, na katera vedno ne znate ali ne smete odgovoriti, ali otroka, ki je zaprt vase in med poukom kraca po zvezkih, ter deluje kot da ne posluša (jaz sem bila oboje), skratka otroka, ki ni čisto po pravilih, ne skušajte ga spremeniti v del črede. Prisluhnite mu, poiščite njegov talent (vsak človek ima kakšnega) in ga vzpodbujajte, da ga razvija. Kaj se ve, morda boste nekoč lahko rekli: »Tale predsednik OZN (ali nobelovec) je bil nekoč moj učenec. Pa so vsi razen mene rekli, da ne bo nič iz njega …«

Desa Muck
*************************************************************************************

Meni pa te dni ustvarjanje nekako ne gre. Od poletnega dopusta še nisem čisto ustvarjalno razpoložena. Dnevi so prelepi, zato najbolj paše knjigo v roko in na gugalnico. Ali pa na sprehod, izlet. Saj bo celo zimo čas za ustvarjanje. Zaradi pomanjkanja zaloge sem spustila tudi nekaj sejmov, a je bilo pomembneje skočiti na morje in prvič letos (!) zaplavati v turkizno morje. Ta vikend ponoviva spet :)
Nekaj pa je nastalo. Muca maca, malo manjša od prejšnje, a mehka. Preverjeno s strani še ne dvoletne Zale je lepa in mehka. Namen dosežen. Zato jih bo nastalo še več, samo malo kasneje :)

"Roza" torbica za Kindla

2011-08-30T21:16:00.007+02:00

Bog varuj, da bi bilo res. Čim manj roza. No, v bistvu nič roza. Ma, ok, no. Naj bo črna, pa našitek gor. Takšno je bilo naročilo za torbico za Kindla. Moderno knjigo, meni nič kaj simpatično. Jaz sem še vedno za tisto klasično knjigo, ki jo vzameš v naročje, se zlekneš na gugalnico in se potopiš vanjo. A vseeno nisem mogla, da ne bi dodala nekaj svojega. Tako ima torbica malo popestritve. Obložena s podlogo in peno, da je fino trda in stoji, Kindlu pa se idealno prilega :)

Tista roza iz naslova pa je voščilnica po naročilu, seveda za rojstvo deklice. Bolj roza res ne gre. Že tu so me bolele oči, a v bistvu mi je prav všeč. Saj taka pocukrana se ob rojstvu spodobi :)

Kam je šlo poletje?

2011-08-29T16:17:00.008+02:00

Saj ne, da bi bila blazni navdušenec nad vročino, ki me je prejšnji teden kuhala, a res se sprašujem, kam je šlo poletje. Zdi se, da smo se pravkar poslovili od šolskih klopi, pa jih bomo čez par dni spet gulili. S tega vidika je bilo poletje res kratko, dopust pa tudi. Praktično si sploh nisem imela časa odpočiti. Južna Amerika si zasluži posebno objavo ali dve, ne vem, ali naj obljubim, da jo bom tokrat res spisala (zadnji dve leti nisem bila nič kaj pridna, albumi pa se prav tako kar množijo na moji polici ---- prazni seveda ...) Popotovanje po južni Ameriki je bilo mogoče najbolj evropsko do sedaj, a polno neokrnjene narave, prijetnih temperatur (vsaj zame, marsikdo bi se pošteno zmrdoval nad "prijetih" 16 stopinj), prijaznih ljudi in neverjetnih naravnih lepot. Patagonija, Ognjena zemlja, pojmi, ki sem jih poznala le po revijah, televizijskih oddajah, so tokrat postali resničnost. Če pa te na Ognjeni zemlji zamede in te morajo reševati policaji, pa je izkušnja še toliko bolj neprecenljiva :) A o tem kdaj drugič.
Ustvarjala poleti res nisem, sem pa za uvod v jesensko ustvarjanje naredila dve novi mehki igrački. Nekaj popravkov še potrebujeta, a vseeno sta pripravljeni na posvojitev. Muca Maca in Slončica Rozi:

Vijola + dinozaver = vijolazaver

2011-07-11T00:21:00.012+02:00

Le kaj bi brez domišljija? Tale dinozaver, ki je tokrat vijolazaver, sicer ni plod moje domišljije, ampak sem takoj, ko sem ga videla, vedela, da ga moram narediti. Kroj sem kupila pri Bit of Whimsy Dolls, ki izdeluje krasne igrače, prvi krstni pa je namenjen za darilo vijola fenici :)
Tale dino je prav poskočen, pretipal je vse kotičke našega vrta, da je končno našel pravo pozicijo za slikat :)
A ni čist za pojest dober?

Preden pa se za en mesec "preselim" na drugo celino/državo/poloblo, je bilo potrebno dokončati še "nekaj" torbic - ptičkov:

Kaj bi brez sovic?

2011-07-07T17:27:00.008+02:00

Še na srečanje Otoka zakladov so se priklatile. No, malo sem bila menda jaz kriva :) Spet smo se srečale otočanke in tudi tokrat je bilo srečanje šiviljsko obarvano. Takrat niti pod razno ne smem manjkat. Tokrat nas je Kreartiv, mojstrica Patchworka, naučila veliko o aplikacijah. Izdelale smo si pogrinjek, a ker samo z enim pogrinjkom nimam kaj počet, še tri ali štiri enake pa se mi ne da izdelat, je moj pogrinjek postal obešanka za na steno (za kakšno otroško sobo). Za prvič se mi zdi, da so mi aplikacije lepo uspele :)
Odločila sem se, da si tudi logo enkrat izdelam na tak način., Mu je pa že zdaj zelo podoben:)

Čestitkam zelo malo, a tokrat sem po naročilu izdelala čestitko, ki je hkrati "hramba" za denar, ki ga bodo naročniki podarili ob Abrahamu.

"Padel" je tudi Lent

2011-07-06T12:31:00.002+02:00

Okus po Bosni

2011-07-03T22:11:00.030+02:00

Prejšnji vikend smo se s sodelavci potepali po Bosni, pokukali pa smo še na obalo Jadranskega morja in tako na najlepši možni način končali šolsko leto. Po pestri noči smo se z nekaj postanki pred obiskom centra Sarajeva najprej ustavili na Ilidži, kjer smo si ogledali izvir reke Bosne, »vrelo Bosne«. S kočijami smo se popeljali skozi drevored, potem pa se sprehodili po lepo urejenem parku, nekakšna mreža poti, ki vodijo do brbotajočih izvirov, brzic in slapov, mirujočih ribnikov ter manjših otokov, ki jih čez potoke povezujejo mostički, kamor že od nekdaj radi zahajajo prebivalci Sarajeva.

Nato smo se odpeljali do Sarajevskega predora, znanega tudi kot »sarajevski ratni tunel«, ki je bil zgrajen med obleganjem Sarajeva leta 1993 pod stezo letališča Butmir, pod nogami vojakov Združenih narodov in le 50 m stran od položajev vojste Republike Srbske ter je povezoval dva položaja bosanske armade, zato so ga na kratko imenovali kar Tunel D-B. Predor je bil dolg okoli 720 m in visok okoli 1,50 m, na nekaterih delih pa do 1,80 m. Po njegovi zaslugi je v oblegano Sarajevo prihajala hrana, orožje, cigarete in drug prepotreben material. Danes je ohranjenih samo okoli 20 m predora, preostali del se je porušil.

Nato pa smo prispeli v sam center Sarajeva, ki me je navdušil. Stare lesene hiše, džamija, tlakovane ulice, čevabdžinice, burekdžinice in lokali ter ulice polne ljudi. V mestu se čuti utrip orienta in tudi razvajenega popotnika ne pustijo ravnodušnega. Okušali smo tradicionalne dobrote, čevapi s kajmakom in jogurtom seveda zmagajo, nič manj ni teknila prava bosanska kava, pa sladke dobrote, ki so zares zelo zelo sladke, pa pivo, ki se je pošteno prileglo ob vročini, ki je pripekala, in še šiša, vodna pipa.
Sarajevo je lepo mesto, a na vsakem koraku se vidijo posledice strašne morije, ki je pustošila po ulicah Sarajeva: na pol porušene stavbe in prestreljene fasade … najbolj pa so me presunila grobišča, ki so na vsakem koraku. Kjerkoli je park ali zelena površina, tam so tudi beli nagrobni spomeniki.

Naslednji dan smo se skozi slikovito pokrajino odpeljali do Jablanice, kjer smo si ogledali porušen železniški most čez Neretvo.

Nato smo se odpeljali do krasnega Mostarja. Mostar je razdeljeno mesto, saj je mestna oblast razdeljena med Hrvate in Bošnjake, kar pomeni, da imajo prvi oblast na zahodni, drugi pa na vzhodni strani mesta. Premalo časa je bilo res doživeti Mostar, kjer bi morali preživeti več časa, narediti »turnejo« po kavarnicah in drugih prijetnih gostilnicah, ki obkrožajo glavno ulico, ki vodi do verjetno najbolj znanega mostu v bivši Jugoslaviji.

Naš naslednji cilj je bil izvir reke Bune, »vrelo Bune«, devet kilometrov dolge reke, ki se izlije v Neretvo. Mrzla Buna izvira izpod dvesto metrov visoke pečine, ob izviru pa se nahaja Tekija, stavba, ki je nekoč muslimanskemu redu dervišev služila kot molilnica, v njej pa naj bi tudi razpravljali o pomembnih zadevah.

Šli smo se še malo verskega turizma, saj smo obiskali tudi Međugorje, kjer naj bi se prikazala Devica Marija. Domnevno se je prikazala šestim najstnikom v hribih pri Međugorju. Katoliška cerkev čudeža uradno še ni potrdila, kljub temu pa se tja letno zgrinja na sto tisoče romarjev. Verski turizem tu cveti. Vse je en velik posel.

Zvečer smo se pripeljali v Neum, ki bi ga brez problema lahko izpustili, saj gre za betonsko džunglo, brez duše, brez prave promenade, kjer pravzaprav sploh ne veš, kaj bi počel. Še skok mimo nasadov mandarin ob delti Neretve na obalo Jadranskega morja in naše kratko, a sladko popotovanje se je končalo.

Bilo je lepo okušati Bosno, se družiti s sodelavci na drugačen način kot v zbornici. Saj sploh ni važno, kam se gre, glavno, da so ljudje fajn. In mi se znamo imet fajn. Do prave mere. In kam gremo naslednjič?

"Moja" izložba

2011-07-01T09:36:00.005+02:00

Nekaj glinenih izdelkov je dobilo končno podobo ... ko po sprehodu po mestu odkriješ svoje izdelke v izložbi, se ti samo nasmeji :)

Glina je fajn

2011-06-14T08:18:00.011+02:00

... samo kaj, ko traja toliko časa, da pridemo do izdelkov. Pravzaprav so to le polizdelki. Otroški motivi, za katere me je prosil gospod, ki se ukvarja z uokvirjanjem. Zato sem se odločila narediti malo večjo zalogo, on pa si je nekaj motivov že izbral. Glina je pečena in glazirana, pri nanosu glazure pa se še učim. Ponekod je je premalo, ampak izkušnje prinesejo tudi to. Pravzaprav je to moja prva samostojna peka brez nadzora učiteljice :) Če upoštevamo to, mi je kar lepo uspelo. Največ je seveda sovic, kaj pa drugega. Meni zelo ljube so tudi hiške na hribčku, pa slončki, pa drevesa s sovicami ... Pri fotografiranju pa sem se poigrala še z ozadjem. Vzela sem knjigo Čudežni vrt z ilustracijami Jelke Reichman, glina se prav zlije z ozadjem. Meni je všeč, naslednjič bo pa še bolje. Upam, da ta naslednjič ne bo spet šele čez eno leto.

Sejemska deklica

2011-06-12T15:00:00.009+02:00

Postajam prava sejemska deklica. Tako me je včasih imenovala mama, ko nisem smela manjkat na nobenem sejmu v Celju. Vedno je bilo potrebno tudi kaj kupiti, drugače se je pasla mula kak dan ali dva. Danes me na te sejme ne spraviš več, le če je zelo nujno, me je pa zadnje čase (beri zadnja dva tedna) dovolj na drugih sejmih, ki pa so mi še vedno ljubi - ustvarjalni sejmi. Tja, kjer lahko občuduješ ročna dela najrazličnejših oblik in vrst, še vedno zelo rada pokukam. Naneslo je, da sem v preteklem tednu aktivno soustvarjala kar dva.
Najprej sem sodelovala pri dobrodelnem bazarju društva Takatuka, društvu, ki se ukvarja s kreativnim preživljanjem prostega časa za otroke. Ko sem stopila v stanovanja, kjer ima svoj dom društvo, sem si zaželela, da bi tudi sama kdaj počela kaj takega. Toliko barv na kupu, prijazna oprema, otroci, pa krasni izdelki ... nekaj ustvarjalk se nas je nabralo, da smo predstavile svoje izdelke. Takšno luštno stojnico ne vem, če bom še kdaj imela :)

Spoznala sem nekaj krasnih ustvarjalk, občudovala izdelke, ki jih večinoma le preko ekrana, večino sem pa tudi že poznala, tako da je bilo popolne zelo prijetno.

V soboto pa je v Velenju potekal 1. art market. Tu se nas je zbralo še več, toliko krasnih izdelkov, nasmehov, pa obiskovalcev, ki so dosti ogledovali, nekaj tudi kupili, zato upam, da bo art market v Velenju tradicionalen. Se vidimo prihodnje leto?

No, da ne boste mislili, da sem samo hodila naokoli, nastalo je še nekaj novih sovic :)

Pravljično ...

2011-06-05T20:16:00.009+02:00

je bilo v petek pri nas. Zaključili smo namreč celoletna pravljična srečanja s pravljicami in ustvarjanjem. S sodelavko, s katero sva vodili pravljični krožek, sva namreč za učence pripravili pravljični večer. Učenci so bili že cel teden čisto adrenalinski, midve pa prav tako :) Večer je bil res pravljičen, krasen, eden najlepših v šolskem letu. Se mi zdi, da tako za otroke, kot za nas, tavelike (otroke). Priprave na ta večer pa so seveda potekale že davno prej. Zanislili sva si, da bi kot presenečenje otroci prejeli vsak svoj predpasnik. JA, priprave so res potekale že dosti prej. A ker nama je bilo čez leto tako lepo, ni bilo nič težko.
18 predpasnikov sva tako razstavili kot perilo:

Za A., ki je v petek praznovala, in s katero sva "krivi" za uspeh pravljičnega krožka in večera, pa smo s skupnimi močmi pripravili darilo, dišečo pravljično hiško:

Drugo leto spet :))
Naslednji dan se je dobro vzdušje nadaljevalo. Sodelovala sem namreč na prireditvi Podeželje v mestu v centru Celja, kjer sem se predstavljala s svojimi izdelki. Malo sem poklepetala, srečala nekaj starih obrazov, spoznala nekaj novih in štiri ure je hitro minilo. Fino se je bilo predstaviti tudi "domačemu>" občinstvu.

Sejem v Piranu

2011-05-29T18:37:00.008+02:00

Pa je za mano prva tazaresna predstavitev mojega ustvarjanja. Odločila sem se, da se predstavim na sejmu v Piranu. Kot za stavo je bila napoved vremena slaba, a sem si rekla, če sem že naredila zalogo namensko za takšne predstavitve, kot je ta v Piranu, grem. In sem šla. Začetek je bil obetaven, a suho vreme je trajalo le kakšne tri ure. Potem pa nas je začelo prat. Enkrat, pa drugič in še tretjič. Zato je bil moj uvod v sejemske predstavitve skrajšan, a vseeno sem zadovoljna. Predstavila sem se, nekaj prodala ... pa bo drugič kje drugje lažje.
Moja stojnica je bila pisana, barvita, pozitivna:

Poleg že pokazane zaloge sem pripravila kar nekaj stvari:
- nekaj srečnih dišečih hišk:

- nekaj punčk:

in moj novi "produkt" - torbice sovice za mične gospodične. Torbice sovice so seveda v obliki sove, zaprejo pa se z ježkom na sovinem kljunu:

Bi še šla na kakšen sejem, tako da če poznate kakšnega, se priporočam za informacije :)
Zdaj pa spet veselo na delo :)

Posodobljena zaloga

2011-05-18T20:37:00.004+02:00

20 + 22 = posodobljena zaloga.
Nič novega, a veliko delo :)

Še malo o Belgiji in zaključku "štiriletnega mandata"

2011-05-13T22:11:00.012+02:00

Pa se je končalo še eno leto pri projektu Evropska vas. Štiri leta, štiri različne države. Finska, Irska, Portugalska in Belgija. Bilo je krasno, a zaenkrat je dovolj. Mnogi si sploh ne predstavljajo, koliko dela lahko človek vloži v nekaj, kar mu je v veselje delati. A ko čutiš, da je dovolj, je dovolj. Štiri leta druženja s štirimi zanimivimi državami so bila krasna, polna veselja, timskega dela in uspehov, ki jih bo težko ponoviti.
Letos je torej "padla" Belgija. Spet izjemno uspešna, kar je kazala tudi naša stojnica:

Naši drugošolci so navdušili s tradicionalnim plesom:

Za konec pokažem še rezultat timskega sodelovanja, ki se je izkazalo za zelo uspešno in ga bo potrebno "izkoristiti" še kje, še kdaj :) planov je kar nekaj ;)

Spomini ...

Prvomajsko potepanje po severni Italiji in Dolomitih

2011-05-13T19:49:00.007+02:00

Med prvomajskimi prazniki sva štiri dni preživela v severni Italiji. Odločila sva se za road trip po manj znanih mestecih, vaseh, panoramskih poteh in prelazih. Namensko sva se odločila izogniti večjim mestom in se ustavljati v manjših, privlačnih mestecih, vaseh, kjer se sprehodiš, si ogledaš glavni trg, cerkev, ozke uličice, spiješ kavico, pa nazaj v avto in naprej. Severna Italija to ponuja, hkrati pa je to območje Dolomitov, ki je med vsemi gorovji v Evropi najbolj slikovito. Gre za skupino okoli 30 samostojnih gorskih masivov v velikem loku od Gardskega jezera do avstrijske meje. Z mnogih gorskih cest se odpirajo razgledi, ki so brez primere v Italiji. In prav takšne razglede na (še vedno) zasnežene vršace sva iskala. Pot sva začela v Trbižu, kjer se je bil namen s sedežnico odpeljati na svete Višarje, a močan dež je preprečil plane, zato pa so Belopeška jezera še dokaj nedotaknjen in na srečo še dokaj nerazvit predel tik za slovensko-italijansko mejo. Jezera se imenujejo tudi Mangrtska jezera, saj se nad njimi dviguje mogočni Mangrt. Škoda, da je deževalo, bo potrebno izlet ponoviti ob lepem vremenu.

Pot proti zahodu sva nadaljevala mimo zanimivih majhnih mestec, kjer so me spet prevzeli detajli.

Ravnih, nižinskih cest je tu malo, v glavnem se ceste vijejo visoko čez prelaze, nekateri so višje, drugi nižje, tisti najvišji pa so odprti le poleti. Na nižje se po slikovitih cestah, a v tem času na pol praznih, lahko vzpneš, kot na Paso Pura, 1428 metrov visoko.

Blizu je že prvo smučarsko središče, Cortina d'Ampezzo, ki je pozimi mravljišče, poleti tudi, v tem obdobju pa je kot mesto duhov, saj o turistih ni ne duha ne sluha. Ni ne zime, ne poletja, ko sta za to območje turistično najbolj privlačni. Prav zanimivo je, kako se kraji v Dolomitih spraznijo v času, ko od turizma ni zaslužka. Zdi se, da tu prav vsak gradi hišo z namenom, da bo del le-te oddajal turistom. Hiše so namreč ogromne, tri, štiri nadstropne. Naselja so dosti tipična, tu ni barvnih fasad, hiše so enotnih barv, stil hiš je podoben, veliko je kamnitih, a ogromno je zapuščenih hiš, kjer se vidi, da nihče ne živi, saj so hiše pogosto tudi na pol porušene. Videz naselij pa kazijo pločevinaste strehe, ki so pogosto že zarjavele.

Iz Cortine d'Ampezzo sva se po veliki dolomitski cesti peljala vse do Bolzana. La Grande Strada delle Dolomiti, ki so jo odprli leta 1909, da bi povezali Bolzano s Cortino d'Ampezzo, pelje 110 km skozi eno najbolj privlačnih gorskih pokrajin v Evropi. Cesta pelje naprej čez visoke prelaze, mimo gostih gozdov in divjih pokrajin. Na poti »srečamo« tudi takšno leseno cerkvico:

Cinque torri

Pa še zasnežene vrhove in pokrajino, ki se na majhne razdalje hitro spreminja, vključno z večjimi in manjšimi količinami snega, ki ga je na najvišji točki, Passo Falzarego, 2117 m, največ. Celo snežiti je začelo, zato je kosilo potekalo pod streho :)

Pogled na Lago di Carezza ali Mavrično jezero sredi gora je med najlepšimi na vsej poti. Jezero leži na nadmorski višini 1500 m in je znano po turkizni barvi, ki se ob mavrici preliva.

Mirno, z gorami obdano mesto Merano je ostanek minulih časov, rustikalnih hiš v secesijskem slogu, mesto, ki so ga blago podnebje in termalni vrelci spremenili v priljubljeno zdravilišče za bogate Evropejce. Merano je kraj za oddih v Termah, največjem zdravilišču v mestu.

Kako krasno se je prebuditi v preprostem penzionu v sončno jutro, ko skozi okno zagledaš takšen razgled …

Na poti pa naletiš na kravjo razstavo in se seveda moraš ustaviti:

Na poti proti dolini Venosta se odpirajo pogledi na natančno urejene sadovnjake jablan. Ta dolina je namreč sadjarsko središče Italije, kjer z namakalnimi sistemi pridelajo največ jabolk. Glorenza je malo mestece, mali biser v dolini, to je edino v celoti ohranjeno obzidano mestece v Gornjem Poadižju. Za močnim obzidjem z obrambnimi stolpi, strelnimi linami in tremi mestnimi vrati se skriva srednjeveško mestece z gosposkimi hišami s poslikanimi pročelji in arkadnimi hodniki.

Na poti do majhnega jezera med Comskim in Gardskim, imenovanim Lago di Iseo, je pot spet speljana po številnih prelazih in ovinkih. Tu gojijo vinsko trto, na vinograde pa se odpirajo krasni razgledi:

Paso del Tonale na nadmorski višini 1883 m je pozimi polno smučarjev, saj je tu praktično na smučišču posejanih nešteto hotelov. Zdaj prelaz bolj ali manj sameva. Ena žičnica pa še obratuje in srečala sva kar nekaj smučarjev, ki so se odpravljali v hrib.

Lago di Iseo je mirno in manj pomembno italijansko jezero, ki nima toliko znamenitosti, njegova okolica pa je prav tako polna romantične lepote in visokih gora kot pri njegovih sosedih. V sredini jezera leži otok Monte Isola, ki je znan po svojih panoramskih razgledih.

Nad jezerom se cesta dvigne do vasi Cislano, do tako imenovanih erozijskih piramid, lahko bi območje imenovali tudi mini Kapadokija, saj gre za stebre v obliki gob, ki so nastali z erozijo.

Okoli jezera je pot speljana po številnih tunelih, mesteca so umirjena, ljudje posedajo, gredo na tržnico ali pijejo jutranjo kavico.
In že sva na poti nazaj proti Sloveniji. Ustavila sva še v dveh zanimivih manjših mestih. Prvo je čudovito mesto Bassano del Grappa, ki leži ob vznožju Alp. Nekoč je slovelo po slikarski šoli, danes pa je znano po barvitem lončarstvu in znameniti alkoholni pijači grappa. Mesto nekoliko spominja na Firence, saj dva dela mesta povezuje znameniti leseni most iz 13. stoletja, Ponte Coperto ali Ponte degli Alpini.

Asolo je romantično srednjeveško mestece na griču, polno cerkva in majhnih trgov, postavljeno ob idilično vznožje Dolomitov. Med mesteci v deželi Veneto je morda najlepše.

To je bilo najino štiridnevno potepanje po severni Italiji … tako blizu, pa tako polno drobnih zanimivosti, ki polepšajo dan in ob katerih si res lahko oddahneš.

Smrkci, Smrkci, pa še enkrat Smrkci

2011-05-05T22:12:00.005+02:00

Ja, spet bodo smrkci. Letos jih kar ne zmanjka. Že nestrpno pričakujemo zaključno prireditev Evropske vasi, kjer bodo naši glavni aduti Smrkci. Polno jih imamo, če pa so otrokom najbolj simpatični Belgijci. Ta dva nisem delala jaz, ampak osmošolka, ki se je prvič spopadala z vezenjem. Pravi talent je, škoda, da nisem poslikala zadnje strani vezenja, je tako lepa kot sprednja. Da bo imela L. lep spominek za na steno sobe, sem njena vezena člana Smrčje družine preuredila v obešanko. Pa sem tako še malo vadila patchwork :)

Nastaja pa še en ... Smrčji :)

Drevo življenja

2011-04-21T13:16:00.004+02:00

Ko mi je nekaj, kar smo naredili v šoli, RES ZELO ZELO všeč, to rada pokažem tudi tu. In to drevo življenja je že takšno. Ideja je nastala v družini, pa ne v moji glavi, izvedba pa je plod timskega dela: deblo izrezal iz starih šolskih vrat naš hišnik, kartoni so od embalaže, oblepljeni s časopisnim papirjem, kolaž pa iz starih šolskih fotografij izpred parih let. Meni je VŠEČ :)

Velikonočni nadprt

2011-04-19T14:55:00.005+02:00

Na srečanju Otoka zakladov v Logatcu, ki se je zgodilo po doooolgem času, nas je Kreartiv prijazno poučila o patchworku. Sicer sem se o tej zanimivi zvrsti šivanja nekaj poučila že sama in se poizkusila v izdelavi nekaj malenkosti, a nikoli ne škodi, da ti skrivnosti razkrije mojstrica patchworka. Začeli smo izdelovati velikonočni nadprt velikosti 50 x 100 cm, a večji del smo morali narediti za domačo nalogo.
Jaz sem jo hitro opravila, zdaj pa čakam učiteljico, da mi da oceno :)

Brez besed

2011-04-18T22:04:00.003+02:00

... le v spomin na super punco ...

...ki je bila v soboto z nami, potem pa odšla domov, v Dekane ...

Pravljična hiška ali dve

2011-04-06T19:21:00.008+02:00

Pravljične hiške, ki sem jih pred kratkim zasledila na nekem blogu, so me takoj pritegnile, predvsem zato, ker so barvite, pisane in mehke obenem. Moje so sicer malo drugačne, a prav terapevtsko jih je delati. Zlagati ostanke blaga skupaj, da nastane pisana topla hiška, ki bi jo tudi jaz enkrat želela imeti. Sicer moja hiška ne bo tako zelo pisana, a vseeno bodo prevladovale tople barve. Enkrat nekoč :) Moje hiške tudi dišijo - te po sivki. Ker pa sem zasledila, da je v Craftalnici prav zdaj tema izziva Moj dom, se mi zdi, da so te hiške pravšnje.

Ne morem verjet, da je nisem naredila že prej :)

2011-03-31T14:42:00.002+02:00

Pomlad prihaja in z njo ptički

2011-03-30T13:53:00.003+02:00

da bomo lahko nujne pripomočke kam spravile :)

Moj novi logo ...

2011-03-30T08:11:00.002+02:00

A ni krasen?
Po moji sliki ga je računalniško uredil en prijazni gospod :)
Zdaj bi si rada dala uredit še vizitke, našitke, štampiljko, nalepke, pa še kaj :)

Strašljiva vabila

2011-03-29T08:09:00.006+02:00

Približno, no. Pravzaprav so bolj ljubka kot strašljiva :) Dobila sem naročilo za izdelavo rojstnodnevnih vabil za skupno rojstnodnevno zabavo 1 in 4-letnika. Enoletnik nekako še nima teme, ki bi ga zelo privlačila, pri štiriletniku pa so to dinozavri. A pravzaprav je moralo biti vabilo za oba. Čeprav je njuna mamica omenila dinozavre, potem pa si premislila, mi le-ti niso dali miru. Zato je tu zelena pošast. Ki je lahko ali pa ni dinozaver. Kakor ga vidimo. Če ga bo mali Matic videl, bo vredu, če ne, pa bo (upam) videl samo ljubko vabilo za rojstni dan. Kako fino je, če ti je nekaj, kar narediš za druge, tako všeč. In meni ta vabila definitivno so. Upam, da bodo všeč tudi naročnikom :)

PS. Vse je rezano peš, na roko :)

Za 60 let

2011-03-21T23:24:00.006+01:00

Mravljica je nekaj dni nazaj objavila nekaj zanimivega, uporabnega, koristnega. Zavijalni papir, ki nekaj pove. Ne samo nekaj, precej. Kar hitro sem ga morala preizkusiti, a ne kot zavilani papir, ampak kot del čestitke za 60 let, ki je pravzaprav poleg čestitke tudi "shramba" za bone, ki smo jih podarili. Ker je bila za moškega, je ravno prav nakičena, a vseeno z zlatima številkama slavnostna, kot se za tak jubilej spodobi :)

Dišeče pikapolonice

2011-03-18T15:23:00.007+01:00

Mesec marec nekako ni naklonjen ustvarjanju. Vsaj pri meni ne, saj je še toliko drugih stvari, ki pa so se že malo sprostile, zato bo več časa tudi za "packanje". Nekje vmes so nastale štiri dišeče blazinice, polnjene s sivko, delane v že znani kooperaciji: sodelavka veze, jaz šivam :)

Kaj naj bi bila drugega?

2011-03-10T12:13:00.009+01:00

Glede na to, da letos v projektu Evropska vas preučujemo Belgijo?

Luštno na kvadrat

2011-02-28T21:17:00.006+01:00

Vezem ne, veze pa moja sodelavka, s katero se tudi v službi lepo dopolnjujeva. Nanjo sem prenesla že kar nekaj virusov. (Če se malo pohvalim :) Klekljarskega, pa fimo virus je zadnjič razsajal. Tudi tu sem pokazala že kar nekaj izdelkov, ki sva jih naredili skupaj, danes pa sta na vrsti naslednja dva. Dve vezeni lepotički sta se skombinirali v končni izdelek. Najprej je tu luštna punčka, ki bi lahko krasila steno kakšne otroške sobice:

Druga pa je (sivkina) dišeča blazinica za srečo:

A ni to luštno na kvadrat?

Muca maca z Urškinega Raja

2011-02-28T10:28:00.007+01:00

Dolgo me je mučilo, da bi v svoj "asortiman" vključila tudi živali, ki jih imajo na pogled vsi radi. Z muco iz filca sem pravzaprav tudi otvorila ta moj blog, potem pa se jih nisem več lotila. Predvsem zato, ker sem hotela "stoječe" mačke, tisto iz filca pa je podrla že šibka sapica. Po celodnevnem šivanju, krojenju, paranju, še enkrat šivanju ter preizkušanju zdaj muca maca dejansko stoji. Trdno na svojih nogah. Preizkušanje je bilo torej uspešno, zato bo še kakšna prav gotovo nastala :)

Pa lep teden želim!

Še zadnje tri punčke

2011-02-27T18:55:00.005+01:00

Takole, prijetno utrujena po nedeljskem pohodu objavljam še zadnje tri pupe. Tokrat. Pravljičnih sedem je trenutno nastalo, na plan pa vrejo že tudi druge ideje, nekaj poskusov je tudi že nastalo, a o tem drugič.
Danes tako predstavljam Neli:

Naslednja je nežna Angelina:

In na koncu še meni najljubša izmed vseh (mogoče zaradi čopkov :) Mili:

Zaenkrat toliko o punčkah, jutri pa še o čem malo drugačnem :)

Danes sta na vrsti Rozi in Lena

2011-02-26T13:24:00.007+01:00

Vidim, da so vam moje prve pupe všeč. Zato nadaljujem z drugim parom.
Rozi in Lena.
Zakaj Rozi? Zaradi rozaste oprave seveda ...

In zakaj Lena? Mogoče zaradi "lenih" želv na šalu ... mogoče ;)

Meni jih je delat prav sprostitveno, tako da nastajajo nove ...

Predstavljam vam Lizo in Piko

2011-02-25T19:35:00.011+01:00

Nekaj časa nazaj sem poslala v svet prvo punčko, narejeno po prirejenem kroju Black Apple Dolls Marthe Stewart. Brezplačni kroj mi je bil deloma všeč, sem pa ga želela malo prilagoditi. Malo popravljala, kombinirala, risala in preizkušala. Tudi s šivanjem. Do sedaj je nastalo sedem punčk, ki z veseljem čakajo na nove lastnike. Danes pokažem prvi dve, kjer sem se še malo iskala. Pri prvi sem malo zgrešila z blagom, saj se je trup preveč raztegnil, ker sem uporaljala raztegljivo blago. A s srčkom se ta pomanjkljivost skrije. Druga ima tudi kakšno pomanjkljivost, a se učim ... tista, ki sem jo naredila nazadnje, je že dosti bolj tisto, kar bi jaz rada.

Tako, predstavljam vam Lizo:

Velika je 47 cm, bombaž v kombinaciji s filcem, polnjena s polnilom za blazine.

In še Pika:

Velika 42 cm, bombaž v kombinaciji s filcem, polnjena s polnilom za blazine.
Jutri pa dalje ...

Čipkast nakit, ostanki in ostanki ostankov

2011-02-22T07:31:00.009+01:00

Fimo me zadnje čase kar močno drži. Ker so kosi nakita iz ene prejšnjih objav, kombinirani z odtisi čipk, najhitreje pošli, sem se odločila, da eno manjšo serijo naredim še enkrat. Ne seveda enako, a podobno. Skoraj povsod sem uporabila ročno izdelano čipko, ponekod pa tudi ostanke kupljene čipke in štampiljko:

V škatli shranjujem ostanke blaga, ki ne pridejo prav za kakšne večje projekte. Tako sem davno shranjen zastonjski kroj ptička z interneta tudi uporabila in porabila ostanke:

In seveda mi še ni bilo dovolj. Kaj narediti z ostanki ostankov? Čestitke na primer:

To pa je bila čistilna akcija :))))

Spet malo diši po kavi

2011-02-21T10:56:00.007+01:00

Sedem (pravljičnih) kofetarc je že dolgo, predolgo čakalo na pol narejenih v škatli z nedokončanimi projekti. Ta vikend pa sem se odločila, da jih končno dokončam. Tako sem zalogo malo povečala, saj počasi, a vztrajno odhajajo od doma.

Pa lep počitniški teden želim. Moj bo bolj deloven kot pa počitniški.

Ptičji pomagač

2011-02-11T09:16:00.010+01:00

Medtem ko sem delala ves tisti nakit iz prejšnje objave, je nastala še ena mini čipka.

Pomagal pa mi je en "čuden" tič, ki obožuje ustvarjanje, kjer želi nujno biti zraven, ko se reže, lepi, kleklja:

Pa še nekaj malo drugačnih ptičev:

Veliko novega nakita

2011-02-09T18:31:00.006+01:00

Nekako ne vem, kako naj bi dala naslov tej objavi. Pa sem jo poimenovala kar po tem, kar je dejansko nastalo. Med podaljšanim vikendom sem se vrgla v fimo. Tako me že dolgo ni pritegnilo. Kar nisem hotela nehat, porajale so se nove in nove kombinacije, preizkušale sem tudi nekaj novih stvari, zato tudi veliko novega nakita, ki bo na zalogo. Če sem jih že delala kar nekaj časa, pa jih je bilo potrebno pofotografirati na en dva tri, zato so slike švoh, ampak za prvo silo bodo.
Pokažem jih po sklopih:
- nekaj "popackanih":

- nekaj kvadratkastih:

- nekaj rožčastih:

- nekaj izpod žarnice:

- in še nekaj kar tako ...

Ko te prime ...

2011-02-06T16:33:00.005+01:00

... fimo... si gotov. Že dva dni mečkam, gmetem, režem, kombiniram ... Nastalo je že kar nekaj novih "ki bodo nekoč nakit postali" delčkov. Ampak te pokažem kdaj drugič. Ta podaljšan vikend se prav prileže, kulturno pa smo se udejstvovali že v petek, ko je občina častila proslavo z Vladom Kreslinom kot gostom. Čista poezija.
Danes odrinemo k sorodnikom na pozno kosilo/zgodnjo večerjo in s sabo bom odnesla tole:

Čiv čiv, še sem živ

2011-02-01T13:54:00.005+01:00

Torbice ptički so me malo obsedle. Po prvi rdeče-črno-beli za Horjulčke so mi postale tako všeč, da sem se spravila k delu in naredila še lep kupček pisanih. Za vsakega nekaj. Lahko si jo podarimo ob prihajajočih dnevih, podarimo nekomu, ki nam je ljub, vanjo pospravimo toaletne "nujne" pripomočke ... ali pa jo imamo kar tako. Meni so krasne, če so vam tudi, veste, kje me najdete;)
Mere so: 18 (del ob zadrgi) x 13 (višina):

Vaja dela "mojstra"

2011-02-01T13:13:00.004+01:00

Nadaljujem z mini čipkami. Vidi se, da sem iz vaje, saj mi dela veliko stvari težave. Sem jih enostavno pozabila. Začetek, konec, še kej vmes ... pri obeh sem ga kr malo biksala. Zato so slike tokrat manjše ;))))
Lidočka, gledaš samo z enim očesom?

Ampak naslednje bodo boljše :)

Deset za ozimnico plus ena po naročilu

2011-01-28T13:05:00.006+01:00

Bolj boga ozimnica je sicer tole. Vsaj kakšno čestitko je pa res treba imeti na zalogi, zato sem se v preteklih dneh načrtno lotila izdelave čestitk. Da je vsaj kakšna doma. Različnih barv, oblik, dodatkov ...

Pa še ena za živahno Abrahamko :)

Lep vikend želim...

Koledar z veliko začetnico

2011-01-25T12:55:00.009+01:00

Največji koledar, ki sem ga kdaj delala, je bil danes predan. Največji po velikosti (35x50 cm) ter največji po vloženem delu. Vsaka stran je scrapbook stran posebej, sicer ne preveč "nakičena", da ni koledar previsok in pretežak, vsi dodatki iz filca narisani, zašiti, prešiti, vse rezano na roko ... včasih si le želim, da bi tudi jaz imela kako roza ali zeleno žverco, ki bi mi pri tem pomagala :) ampak šlo je tudi brez. Jaz sem s koledarjem zelo zadovoljna, čisto drugače pa je sploh za tistega, ki je te (švicarske) poti tudi sam prehodil. V ta namen koledar nima letnice. Če jim bo všeč, bodo letošnje mesece prelepili s tistimi naslednjega leta :) jaz bi verjetno :)
Naročnica zadovoljna, prejemnik pa (upam), da bo tudi :)

Mini čipke

2011-01-24T14:46:00.003+01:00

Tršica Lidočka me bo sicer kregala, ampak vseeno pokažem: te majhne čipkice so bile narejene za odtiskovanje (v glino, das maso, fimo):/ verjetno je naš papagaj to slutil, saj jih je včeraj veselo zalil s črnim čajem :))

Srce za Horjulčke

2011-01-24T10:57:00.007+01:00

Letos sem se odločila, da tudi sama malo pomagam Horjulskim živalcam. Ko sem se odločala, kaj narediti, pa seveda nekaj novega mora biti, sem na plan povlekla staro idejo o torbički- ptičku. Klasične torbice mi nekako ni bilo za delat, pa sem uresničila idelo o mini torbici - ptičku. Meni je zelo všečna. Idealna za ženske potrebščine, ravno dovolj mala ali velika, da gre krasno v veliko torbico, pa še nekaj posebnega je :)
Upam, da se bo prodala dobro, če jo želite, vabljeni na stran Valentinovih licitacij za Horjulčke TUKAJ.

Vsi zadovoljni :)

2011-01-21T07:55:00.004+01:00

Nedavno tega me je kontaktirala sošolka iz srednje šole. Našla me je na FB in videla, s čim se zadnje čase ukvarjam. Ali delam tudi vabila za krst? Ja, seveda!
Pravzaprav nisem do sedaj naredila še nobenih, nekaj čestitk pa je že za mano :) Tako sva se dogovorili, v katero smer naj grem (pri krstu in ostalih "verskih" zadevah je vedno malce kočljivo in je dobro povprašati, kaj naročnik želi) in izdelala sem 11 vabil za krst malega Jureta. Sama sem bila zadovoljna že ob izdelavi, saj so mi vabila res lepa, preprosta, a dovolj bogata, po prejetju vabil pa sta bila zelo zadovoljna tudi naročnika :) Tako smo zadovoljni vsi. Res je lepo videti, kadar naročilo uspe tako, kot smo si zamišljali vsi, ali pa še bolje :)

"Stari" prt v novi podobi by Tina

2011-01-13T07:59:00.008+01:00

Se spomnite tega prta? Slika je res obupna in pravzaprav prt izgleda dosti lepši v resnici (pa to ne pravim kar tako ;)
Sestra Tina se je malo poigrala s prtom in fotoaparatom, zato lahko zdaj predstavim prt v lepši podobi:

Novoletna zlata Praga

2011-01-10T12:44:00.018+01:00

V vseh obdobjih, od zgodnjega srednjega veka do modernih časov, se je na Češkem oblikovala bogata arhitekturna dediščina, ki so ji vojne prizanesle. Češke dežele so bile v srednjem veku ene najbogatejših v Evropi; vladarji so ustanovili vrsto mest, plemiči čudovite gradove. Zlata Praga, slavno staro mesto ob Vltavi, je čarobno mesto Evrope. Jaz sem si ga ogledovala med novoletnimi prazniki.
Znova me je navdušila arhitektura, ki je veličastna, a se vseeno v Pragi počutiš domače:

Kljub temu, da je Praga moderno mesto, spomin na stare čase ni zbledel:

Razgledi so najlepši, ko nad rdečimi strehami posije sonce in se praški (Plečnikov) grad bohoti nad Vltavo:

Tudi jesti je treba: stojnice ponujajo marsikaj, a meni je bilo najslajše pecivo, imenovano trdlo oz. trdelnik:

Novoletno vzdušje na glavnem trgu je bilo na vrhuncu, ko se le ne bi stojnice zapirale tako zgodaj :(

Ker sem v Pragi že bila, je bil tokratni obisk predvsem namenjen sproščenemu pohajkovanju:

In še obvezni detajli :)

Fino je bilo :)