Glineni izkupiček

Moj tečaj gline se je končal. Sploh ne vem, kam je šlo 30 ur, ko pa vedno, ko ustvarjam, čas kar leti. Osnove sem dobila, s pomočjo učiteljice Majde sem dodobra spoznala glino in zdaj se je ne bojim več. Peč je druga reč, te se še bojim, a z glino sva se spoprijateljili. Skoraj vsi izdelki so uspeli, tako da za začetnika sem bila več kot uspešna. Tudi učiteljica tako pravi. Da moram nadaljevati in se izpopolnjevati. Bomo videli. Gline je na zalogi, glazur tudi, zato ni ovir za glino. Ugotovila pa sem, da sem človek za majhne stvari, prčkarije, bi rekla učiteljica, kakšne večje sklede mi ne ležijo. Najprej delaš 4 ure, nerodno zalepiš, da listje odpade, potem preveč glaziraš, da vse poči, za piko na i pa se še urežeš za ostri glazuri. Vse to se je zgodilo z največjo posodo, ki sem jo naredila. Žal je počila in kot eksponat bo pospravljena nekje...

To je edini izdelek iz rdeče gline. Ugotovila sem tudi, da so mi najbolj všeč izdelki iz bele gline in nujno glazirani.
Tako sem izdelala dve sovi:

Pa še dve muci:


Lotila sem se izdelave žlice za kuhinjo (kot podstavek za kuhalnico, od katere vedno kaj kaplja). Prva je uspela, druge nisem naredila sama, ampak je učiteljičino darilo (meni najlepša), tretjo pa sem premalo narahlo porisala, pa tudi stoji bolj čudno. A učim se, učim ...

Pa še pladenj, ki je nastal že nekaj časa nazaj. Zdaj je dobil še raku-prevleko:

Barvanje vseh izdelkov je bilo bolj kot ne na pamet, saj barve glazure ne odražajo dejanske barve na končnem izdelku. Zato je bilo nujno narediti tudi barvno lestvico, s pomočjo katere bom točno vedela, kakšna bo barva bele gline po glaziranju.
Zdaj ni ovir za delo...