29. mar. 2012

Šef Matjaž

Naj iz njegovih loncev diši po domačem!

Odleglo mi je ...

Včeraj čisto na dnu, danes čisto drugače. Saj vem, da je samo usb ključ, ampak količina dela, ki je "na njem", je neprecenljiva. Tako da sem res vesela, da se je našel. In že cel dan kopiram, da bo vsebina zdaj res na petih mestih. Vsak tak spodrsljaj te nakaj nauči. Vse je za nekaj dobro in če bom zdaj bolj pazljiva...upam, da bom, no :)
Za "proslavitev" pa ta vijola čestitka iz vzorcev barv za pleskanje iz Bauhausa ter
ostanka tapet :)

28. mar. 2012

Ko ti vse narobe gre...

Sploh ne bom o tem, kako neumna sem lahko včasih. Res se sama sebi čudim. Pri vsej tehniki danes grem izgubit usb ključ, kjer imam vse. Vse. VSE. In backup? Tega jaz sploh ne potrebujem. Kot da bi bila prizadeta. Kaj bi z backupom pri dveh računalnikih, res. Pa kaj, če je šel cel album s slikami mojih izdelkov, pa vse, kar imam pripravljeno za pouk geografije (powerpointi in učni listi), pa vsi dokumenti v zvezi z Urškinim rajem. Super fajn. Grem kr spat, da od neumnosti ne padem skup.
Rezljala sem pa takrat, ko sem bla še malo bolj pri pameti :(

27. mar. 2012

Angel za mame

Mama je angel sama,
pa angela ne potrebuje.
Njej je naloga dana,
da druge varuje.
(T. Pavček)

25. mar. 2012

Vabilo za sveto obhajilo

Zdi se mi, da zadnje časa pa delam same bolj "verske" čestitke :) Me doma že hecajo, da jaz "nevernik" delam samo še verske čestitke. Pa kar gredo od rok, samo bolj delikatne so, kar se tiče verskih simbolov - nekdo hoče več, drugi manj. Mala Majča gre k obhajilu in izdelala sem vabila za ta pomemben dogodek zanjo, čestitko, ker pa gre k obhajilu tudi njen bratranec Vid, je čestitka še zanj.




Računalniška in morska :)

Tudi naslednji dve voščilnici je naročila ista naročnica, ki je naročila tisto za računalničarja. Spet mi je dala izziv, ki bi ga težko odklonila.
Prva voščilnica je namenjena računalniškemu molju, ki je drugače član ansambla Čar, njegova punca pa je pri ansamblu Polka punce. In nastala je računalniško-glasbena čestitka:




Druga voščilnica pa je namenjena kolesarju, ki je ravnokar naredil tudi izpit za čoln. Ima pa rad perilo Victoria's secret :)
Skombinirala sem podatke in nastala je morska voščilnica, ki ima pridih kolesarstva in perilo na vrvici :)




23. mar. 2012

Vabilo za krst

Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo. Krščenec po krstu postane član skupnosti kristjanov - krščanske Cerkve. Pogoj za krst je seveda krščanska vera, zato mora krščenec pred krstnim obredom izpovedati, da sprejema vero Cerkve za svojo. Če gre za krst otroka, to storijo njegovi starši in botri, ki hkrati obljubijo, da bodo otroka vzgajali v krščanski veri.
To sem prepisala, sama se bolje znajdem pri vabilih za krst :) Enkrat sem jih že delala in gospa, ki jih je videla, je podobne naročila za svojo deklico. Enostavna, a nežno dekliška:


Upam, da bodo zadovoljni :)

V znamenju sonca, vina in rož


Prejšnji vikend se je zgodilo srečanje ustvarjalk z Otoka zakladov. Zelo redko pridemo v vzhodni konec naše Slovenije, zato je bilo tokratno srečanje prvo v Pomurju. In verjamem, da ne zadnje. Saj če bi prej vedele, kako fino je "tam gor", se ne bi tako dolgo obotavljale. A tokratno srečanje je bilo tudi prav posebno, ker je bilo prvo dvodnevno. Sicer se nas je opogumilo samo šest, a vse smo odhajale v nedeljo navdušene in odločene, da kmalu takšno dvodnevno srečanje spet ponovimo. Mogoče pri Suzy na trati :))))) Veliko tokratnih udeleženk srečanja sem videla prvič, glede na to, da zadnje čase nisem tako pogost udeleženec foruma, ampak moram pa reči, da je bilo to srečanje eno mojih najljubših. Verjetno je veliko pripomogel tudi ambient, kmetija Fleisinger (krasni gostitelji in dooooobro vino), pa sonce, domačnost in dogodivščine v dveh dneh, ki smo jih preživele "tam gor". Teh je bilo veliko!
Tokrat so nas smerokazi čakali na vsakem vogalu. Da se le ne izgubimo.

Ne moremo verjet, ampak tokrat smo se celo slikale.

Zame je bilo to srečanje predvsem sproščujoče narave, sem pa vseeno sodelovala pri izdelavi tulipanov. Takole so zrasli vsi skupaj:

Sobota je bila delno namenjena tudi degustiranju, malo pa tudi nedelja, saj smo obiskale radgonsko klet, se peš sprehodile v Avstrijo in odšle med rožice v Vrtnarijo Kurbus, kjer je potekala razstava orhidej in metuljev.

Orhideje so krasne, vseh barv in oblik, razstavljene okusno, da imaš občutek, da si res v tropskem raju.
Orhideje od daleč:

Pa še od blizu:

In nekaj metuljev, ki pa so zame prehitri, zato sem jih bolj občudovala kot slikala:

Krasno je bilo!

19. mar. 2012

Moja prva "tazaresna" delavnica

V četrtek se je zgodila moja prva prava "tazaresna" delavnica. Zakaj tazaresna? Saj delavnic sem izvedla že veliko, a v šoli z otroki ali pa na srečanju z ustvarjalkami je drugače kot pa s čisto tapravimi tečajnicami, ki jih ne poznam. No, ki jih poznam le par, ostale pa so neznane. Še več, ostale so učiteljice :) Malo treme seveda mora biti in bilo je je kar nekaj, na začetku. Ampak ko sem padla not, se mi zdi, da še vedno letim. To sem jaz. To bi počela, znova in znova. Šlo je za delavnico voščilnic, in sicer takšnih, ki jih lahko naredimo iz preporstih materialov, ki jih v glavnem najdemo doma, ali pa ne potrebujemo veliko novih nakupov. In bilo je krasno. Zdaj pa že tuhtam, kdaj bi še, kje bi še, kaj bi počeli itd itd. Voščilnice neobičajnih oblik, nakit, kaligrafija ...?? Tečajnice so bile navdušene, vsaka je izdelala 4 čestitke, nekaj sestavnih delov za nove pa odnesla domov, natresla sem kar nekaj nasvetov za izdelavo voščilnic in prav vesela sem, da smo se imele tako fino. Priprav je bilo kar nekaj, med drugim tudi izdelava voščilnic, ki sem jih pokazala, nekaj od teh pa smo tudi izdelali.

Zdaj pa le čakam na kakšno podobno krasno izkušnjo :)

12. mar. 2012

Računalničar s kolesom

Pokončne ali stoječe ali easel čestitke so se mi vedno zdele višek znanosti. Zato nisem izdelala nobene. Ko pa sem dobila izziv, narediti čestitko za računalničarja, se mi je zdelo, da je stoječa čestitka prava rešitev. Naročilo se je glasilo: čestitka za računalničarja, ki cele dneve in noči programira, včasih pa si privošči tudi kakšno kolesarsko turo. Voščilnica naj bo opomin, da je prišel čas za prijatelje. In rečeno storjeno. Računalnik in vse je izrezano ročno. Pri ekranu in kolesu sem si pomagala z Vladuško, saj mi je njeno kolo na voščilnici prav posebej krasno. Tako je nastal računalnik, ki sporoča vse najboljše, hkrati pa tipkovnica trka na vest: Za prijatelje si je treba čas vzet :)




Muca Copatarica v hiški

V šoli smo se z drugošolci dogovorili, da bodo narisali Muco Copatarico za njihovo mapo spisov. Ker se nismo čisto prav razumeli, dve Muci Copatarici, ki sta ju narisali učenki, ne bosta prišli v poštev za mapo, sem ju pa shranila in jima obljubila, da iz njiju nekaj naredim. Škoda mi ju je bilo vreči v koš, zato sta nastali blazini Muci copatarici v hiški. Nasmeh na obrazu deklet je povedal vse :)

4. mar. 2012

Ovitek za knjigo

Že dolgo sem imela v planu izdelati nekaj ovitkov za knjigo, ki jo zaščiti, da se ne uniči in umaže. Za tistega, ki rad in veliko bere, se mi zdi zelo lepo darilo. Če pa je v darilu oziroma v ovitku skrita še zanimiva knjiga, pa še toliko bolj. Preglavice mi je delala zlasti velikost, saj so knjige najrazličnejših velikosti, jaz pa sem želela izdelati takšen ovitek, v katerega bo lahko prejemnik "spravil" kar največ možnih velikosti knjig. Danes sem se lotila enega izmed takšnih ovitkov. Malo sem se seveda morala (v svojem stilu) poigrati. Ovitek mi je všeč, kako ne, če je na njem sovica, ki bere knjigo, vsebuje pa tudi trak s kazalom, edino malo previsok je, pa bo drugič bolje.



1. mar. 2012

Mega štempelj

Že dooolgo nazaj sem izdelala nekaj štampiljk iz adigrafa. V času, ko smo vse rezljale in delale home-made štampiljke. Potem sem zeleni adigraf pospravila in ga neuspešno iskala kar nekaj časa. Potem sem ga našla v Levčku in takoj vedela, da bo nastala mega štampiljka. Za kakšen odtis na paket ali pa kar tako. Samo površina mora biti dovolj velika, glede na to, da gre za 11 x 17 cm veliko mega štampiljko. Narezljala sem se, a je šlo lepo, glede na to, da je adigraf dosti mehkejši kot linolej in se lepo reže. Nekaj ga je še ostalo in verjetno bo treba še kaj rezljati.

Zakaj se nakit ne sestavi sam?

Mečkat fimo je fino, relaksacijsko, a ko je treba brusit, lakirat in sestavit skupaj, včasih traja celo večnost, da se to zgodi. Verjetno čakam, da se bo sestavil sam, pa se še ni zgodilo :) nekaj sem ga vseeno morala sestavit sama :)