Cel krožnik modrosti

Zadnje čase se ukvarjam z novostmi in preizkušam nove ideje. Orientirala sem se na malenkosti oziroma majhne stvari, da porabljam material, ki ga imam doma, ter čistim zaloge. Največji užitek je, ko se porabijo še tako majhni koščki blaga, zato NIČ ne roma v koš. Tokrat sem se lotila sovastih (ste pričakovali kaj drugega?) obeskov za ključe. Veliki so 6x8 cm, izdelani iz blaga, zašiti, ne lepljeni, malo napolnjeni s polnilom, dodan pa je karabinček, tako da je lahko sova tudi samo obras za torbico ali kam drugam. Če ti je kateri všeč, menjam za 4 e (pošiljanje po pošti je že vključeno v ceno). Cel krožnik modrosti:

Ok, BOM stražil:

A RES nobene ne smem? Sam eno, no, sej jih maš tolk...

Pa sem jo :) A misliš, da bo opazla?

Na voljo...

Lep sovji pozdrav :) Urška

Skrivnostni Iran

Pravijo, da je Iran poslastica za popotnika, ki ne mara turističnih središč, gneče in množičnega turizma. Imajo kar prav. Iran se prebuja, pravi Širin Ebadi v svojem romanu. Hja, težko bi rekli. Človek ima občutek, da temu ni tako. Na vsakem koraku imaš občutek, da je zaspal in se ustavil nekje v preteklosti, zdaj pa ni zagona, da bi šel naprej. Javno življenje - pravzaprav ga ni z izjemo druženja v parkih. Slavne čajnice, ki so bile v preteklosti center družabnega življenja, so zaprte. Težko najdeš gostilno, kaj šele, da bi sedel zunaj. Naše navade lahko tisti, ki pride v Iran, kar pozabi. Lahko rečem, da je obvezno pokrivanje še najmanjši problem, ostalo pa ... popolnoma drugačen svet, kot smo ga vajeni mi. Zato s popotovanja po Iranu prideš z ogromno zgodb in zgodbic. In vse, čisto vse po vrsti so prijetne, saj tako prijaznih ljudi, kot sem jih srečala v Iranu, nisem srečala še nikjer. Ne poznaš pisave, ne poznaš jezika, a znajdeš se vedno in povsod. Vedno se najde nekdo, ki ti pomaga, vedno je tu cel "štab" pomagačev. In na koncu vedno prideš tja, kamor želiš. Mogoče z manjšo zamudo, a prideš. Navadno se ljudje želijo samo pogovarjati in prepričati sogovornika, da niso teroristi, kot jih prikazujejo tuji mediji. V to te prepriča že njihov nasmeh in njihove oči. Potovanje po Iranu je naporno, a dožiiviš toliko lepega, da ti ostane za vedno v spominu. Ko pa prideš domov, prebereš še Kri cvetlic, čudiovito knjigo, ki opisuje umetnost izdelovanja preprog skozi zgodbo deklice 17. stoletja, in si vesel, da si skrivnostno Perzijo spoznal tudi od blizu.

Za uvod malo vzhodne Turčije

Krasni Nemrut Dagi v vzhodni Turčiji

Najprijaznejši ljudje na svetu

Vedno z nasmehom na obrazu

Slikovita pokrajina

"Isfahan je pol sveta!"

Bivališča, takšna in drugačna

Od skalnih bivališč do visokih televizijskih stolpov

Razkošne palače

Čudoviti detajli

Čudovita izkušnja: bivanje pri nomadih

Moja najljubša turkizna

In zdaj se znajdi?!

"Človekova veličina je v njegovih rokah." (Perzijski pregovor) In nasmehu, dodajam jaz :) Urška

Urškin Raj v patchwork tehniki

Odkar se pogosteje pojavljam na stojnicah, poskušam svojo "javno podobo" (uf zveni to malo važno, pa sploh ni mišljeno tako :) dodelati. Itak sem poznana kot gospa Sova, zato je vse v tej sovasti smeri. Že kar nekaj časa nazaj sem si logo naslikala na kos blaga, načrtovala pa sem, da si zašijem logo v tehniki patchwork oziroma v aplikacijah. Prejšnji vikend sem se končno spravila k delu: obrisat, obrezat blago, nalepit na obojestranski lepilni papir, spet obrezat, nalepit na osnovo, pošit, izvezt dodatek. Aha, ni bilo malo dela in sama vidim kar nekaj napak, predvsem me "baše" premala delovna površina in zgornja plast blaga ni najlepše napeta, mi je pa kljub napakicam zelo všeč in komaj čakam, da bom napis lahko napela na svojo stojnico. Prva priložnost bo že 6. oktobra med 14. in 18. uro v Rogaški Slatini.

In, kakšen se zdi vam?

Krokodil + aligator = krokodilogator

Koooončno lahko pokažem nekaj novega! Končno sem se lotila tudi nekaj zamisli, ki so mi že dalj časa rojile po glavi. Nekaj svežega, nekaj novega. Nekje v osnovni šoli sem dobila od babice krokodila, jaz pa sem podobnega zašila v srednji šoli. A tisti je bil klasičen krokodil, kar za tega današnjega ne bi mogli trditi. Ta me spominja na retro aligatorja ali pa kakšnega krokodila Lile Prap ali pa to sploh ni aligator, ampak je "hobl mašina", kot so povedali doma. A meni je všeč in že v prvo je narisan kroj popolnoma ustrezal pričakovanjem. Prav gotovo bo nastal še kakšen. Mogoče pa si ga kdo zaželi za družbo ... :)

Lep teden! Urška

4. cART

Tako dolgo je že, kar se napisala kaj novega, kaj pametnega. No, tudi tokrat kaj veliko ne bo. Zdi se, da se je poletje komaj začelo, pa se že končuje. Dopust je bil aktiven kot vsako leto in kaj kmalu (držite me za besedo!) bom napisala nekaj o najinem letošnjem potovanju po skrivnostni Perziji - Turčiji in Iranu. Čeprav se zdi, da nič kaj ne počnem, to ne drži - samo pokažem ne, saj delam same že preizkušene stvari, ki sem jih pokazala že stokrat (in ste jih verjetno že siti :): sovice, pa pujse Pepe (hit poletja), Murije, toaletke ptičke... Vse to je bilo na ogledu tudi prejšnjo soboto, ko se je zgodil že 4. cART. Pred OSrednjo knjižnico v Celju se je zbralo okoli 20 ustvarjalk, ki so s pisano ponudbo spet umetniško prebudile Celje. Čeprav sem imela ta dan tudi srečanje v Dekanih, pisane ponudbe in prav posebne energije, ki je ne znaš opisati, pa je vseeno prisotna, nisem smela zamuditi. Tako me je po deveti uri zamenjala sestra Tina. Bilo je krasno in še enkrat se je potrdila trditev, da Celje takšno prireditev potrebuje. Nekaj utrinkov s cART-a (fotografije by Tina):

Cart se bo v Celju dogajal vsako 3. soboto v mesecu. Vabljeni! Urška

Vabljeni na cART!