Kronika neke izjemne kariere

Dolgo me ni bilo. Spet.

September je bil naporen mesec. Zlasti psihično. Ena slaba novica, pa druga, tretja. Ni in ni se končalo. Upam, da bo oktober kaj boljši. Verjetno pride takšno obdobje v življenju, ko ne gre ravno vse po načrtih. A bo bolje, prav gotovo. Samo čas si moram dati.

Že v avgustu se je od svojega dolgoletnega dela v šoli poslovila moja mama. Skupaj sva delali zadnjih 12 let. 1. september je bil zato popolnoma drugačen. Drugačen in prazen. Pa tudi temu se bo treba privadit. Jaz, ker je ni več na šoli, in ona, ki je delu v šoli posvetila celo življenje.

9. september si bom zapomnila za vse večne čase. To je bil dan, ko (bi lahko rekla), sem se ponovno rodila, čeprav sama ne bi rekla tako, saj sem bila v takšnem šoku, da se dela dogodka sploh ne spomnim. Ko ti hlodi švigajo mimo glave in ti trije priletijo v spalnico...se zamisliš....usoda ali kaj drugega? Slaba ali dobra novica.....se bom še odločila ...

Za mamo pa je nastal tale album. Slike, ki sem jih našla, sem zbrala v album - kroniko od 1. 9. 1976 do 31. 8. 2014. Nekaj utrinkov si lahko ogledate spodaj.

Urška