2. maj 2020

Oman, biser Arabije. 1. del: Iz Muškata preko Nizwe in Jebel Akhdarja do puščave Wahiba

Oman se ponaša z raznoliko pokrajino, ki jemlje dih. To je dežela obale s čudovitimi plažami in toplim, sinje modrim morjem, z zanimivo tradicionalno kulturo in večnimi nasmehi na obrazih domačinov. Je dežela najštevilnejših utrdb na domala vseh hribih, srednjeveškim mestom pa dajejo čar žuboreči vodometi, urejeni parki, številne mošeje z umetelnimi minareti, ne manjka tudi pogorij in visokogorij, ki jih presekajo kanjoni in številni wadiji, soteske, ki jih v deževnem vremenu dolbe voda, v sušnih mesecih pa so to suhe rečne doline s prečudovitimi zelenimi oazami. Tu je tudi velika peščena puščava, katere prostranost te osupne. Oman je postal v zadnjih letih pravi hit med Slovenci. Tudi na naši poti se je izkazalo, da je med krompirjevimi počitnicami zelo popularen, saj še nikoli in nikjer nismo srečali toliko Slovencev kot prav tu. Verjetno tudi zato, ker se vsi praktično gibamo po istih poteh, obiskujemo iste znamenitosti. Veliko je družin z majhnimi otroki, saj ti daje najet avtomobil veliko svobode, da se lahko zapelješ, kamor želiš, otrok pa lahko med tem zadrema in se zbudi spočit na drugem koncu Omana. Naš dvoletnik je bil do tedaj že na nekaj zanimivih poteh: Mauritius, Rodos, Egipt, Jordanija in zdaj Oman. Je precej nezahteven otrok, zato je bilo potovanje sproščeno in ga je tudi sam zelo dobro sprejel. Vožnja z avtomobilom mu sicer ni bila preveč po godu, je pa neizmerno užival v pesku, na gradovih, tržnicah, se igral na mnogih igriščih, ki jih v Omanu res ne manjka, se okopal v morju, spal v šotoru in kaj drugega res ni potreboval. Idealna počitniško-popotniška destinacija je tale Oman, prav res!

Sultanat Oman se je začel odpirati šele ko je prevzel oblast sultan Qaboos leta 1970. Lotil se je modernizacije države na vseh ravneh. Slovenci za obisk Omana potrebujemo vizum, ki si ga uredimo po elektronski poti ali ga dobimo ob vstopu v državo. Oman je idealna destinacija, če rad kampiraš. Divje kampiranje je tu dovoljeno po celi državi, razen na privatnih zemljiščih in ker so cene hotelov relativno visoke, večina popotnikov divje kampira. Najamejo terensko vozilo, kupi ali s sabo prinese šotor, spalno vrečo, kupi gorilnik in spi pod zvezdami. Tudi mi smo naredili tako. S sabo smo imeli iglu šotor, spalne vreče, podloge za šotor, gorilnik pa smo kupili tam. Divje kampiranje in kuhanje v lastni režiji je najcenejši način, da na zanimiv in poceni način spoznaš Oman. Najem vozila je najvišji strošek, medtem ko je bencin skorajda zastonj. Ceste so več kot odlične, četudi so speljane nad dva tisoč metrov višine. Čas, ko smo bili tam mi, torej konec oktobra in začetek novembra, je zelo primeren za obisk, čeprav je bilo tudi tu ponekod kar krepko čez 35 stopinj, drugače pa prav prijetnih temperatur.


22. 10.: LJUBLJANA-ISTANBUL-MUŠKAT

Naša pot se je začela na ljubljanskem letališču, od koder smo s Turkish Airlines poleteli proti Istanbulu in tam imeli skoraj 6 ur časa do naslednjega leta. Čeprav sva bila v Istanbulu že dvakrat, sicer sama, pa se nam je zahotelo njihove kave, zato smo se odpeljali do centra, da si malo pretegnemo noge. Čeprav smo se iz centra nazaj proti letališču odpravili pravočasno, pa se je na avtocesti naredila takšna gneča, da je celoten promet obstal. Resno smo bili zaskrbljeni, ali bomo ujeli polet za Muškat, nato smo se na letališču še izgubili, a uspelo nam je priti na letalo dejansko zadnjo minuto. Tako smo okoli enih ponoči prispeli v glavno mesto Muškat, se z avtobusom odpeljali v mestni predel Ruwi, kjer smo imeli rezerviran hotel in popadali v postelje.

23. 10.: MUŠKAT

Prvi dan smo namenili spoznavanju glavnega mesta in z 1,7 milijona prebivalcev tudi največjega mesta Omana, MUŠKATA. Gre za zelo razpotegnjeno mesto, zato peš ne prideš prav daleč. Ker ta dan še nismo imeli avta, smo se prevažali naokoli z mestnim avtobusom, kar nekaj kilometrov pa smo naredili tudi peš. V preteklosti so Omanu vladali plemenski šejki, nato so ga zasedli Portugalci in nazadnje še Britanci. Leta 1971 je nastal Sultanat Oman z glavnim mestom Muškat. Mošeja Sultana Qaboosa je največja mošeja na svetu, ki jo je sultan Qaboos ob 30-letnici svoje vladavine podaril omanskemu narodu. Gradili so jo 6 let in jo krasi skoraj 4300 m2 velika perzijska preproga, največja preproga na svetu. Tehta 21 ton in so jo pripeljali iz Irana, delalo jo je 600 žensk 4 leta. Ponaša se tudi z največjim lestencem na svetu. Veličastna Operna hiša je nastala na pobudo sultana Qaboosa, ki je bil velik ljubitelj klasične glasbe, zato je leta 2001 naročil njeno gradnjo. Otvoritev je bila čez deset let, oktobra 2011. Zgrajena je v stilu moderne omanske arhitekture in sprejme 1100 ljudi. Nato smo se sprehodili po obalnem predelu, kjer se razprostira mestna plaža, se namočili do kolen v vodi, saj je sonce pripekalo ter se ustavili tudi v enem izmed najbolj popularnih zelenih kotičkov v mestu, parku  Al-Qurum, kjer  popoldan in zvečer zelenice  zavzamejo družine. Vročina nas je zdelala, zato smo se že v temi odpravili nazaj proti hotelu v Ruwiju.


















24. 10.: MUŠKAT-BIRKAT AL MOUZ-NIZWA

Zjutraj smo se z avtobusom odpravili v predel Mutrah, kjer je ob pristanišču postavljena povsem nova ribja tržnica. Brez obiska ribje tržnice v velikih obalnih mestih pač ne gre. Največ dogajanja je seveda zgodaj zjutraj, ko z morja pripeljejo jutranji ulov, potem pa se začne kupovanje in prodaja rib. Ob 11. uri dopoldan smo bili zmenjeni za prevzem naše hiše na kolesih za 8 dni, to je bila terenska Toyota, ki se je na sami poti odlično izkazala. A vozilo še ni bilo pripravljeno, manjkal je tudi primeren sedež za Jakoba, zato smo odšli na pot šele okoli enih popoldne. Plan je bil, da v Muškatu na poti proti jugu obiščemo nakupovalni center in tam nabavimo hrano in predvsem plinski gorilnik, da si bomo lahko sami pripravljali hrano, ker pa je gneča na izhodu iz avtoceste in pri vhodu na parkirišče neznosna, nekako uspemo zgrešit izvoz za nakupovalno središče ter se raje odpeljemo kar proti jugu in kasneje, ko bo že tema, v miru opravimo nakup v Nizwi. To se izkaže za odlično rešitev, saj je po 18. uri že tema in je dan prav gotovo bolje izkoristiti za oglede kot pa za nakupovanje. Omanci neverjetno radi nakupujejo, nakupovalna središča so polna, nakupovalni vozički pa prav tako. 








Na poti proti Nizwi smo se ustavili v krasni vasi BIRKAT AL MOUZ, kjer lokalni kmetje gojijo banane in datlje. Vas je prepredena z nasadi, prav tako pa se tu lahko opazuje  proces kultivacije in starodavni namakalni sistem v Omanu – falaj, ki je zaradi svojega pomena v kmetijstvu na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Gre za vasico iz nekega drugega časa, stari blatni, zapuščeni del vasi se dviga nad novim delom, a čeprav je stari del zapuščen, se tu najde marsikaj zanimivega. Še skok do Nizwe, kjer imamo še zadnje rezervirano prenočišče v hotelu za kar nekaj časa.








25. 10.: NIZWA-JEBEL AKHDAR-AL AYN-WADI BANI HABIB-NIZWA

Zbudimo se zgodaj, saj je petek in čas za prav poseben tržni dan v NIZWI. Nizwa je srednjeveško mesto pod okriljem Unesca. Najbolj zanimiva je stara tržnica, še posebej ob petkih zjutraj, ko je tu znamenita kozja tržnica. Potrebno je priti zgodaj zjutraj, saj se kmalu vse ulice nagnetejo z avtomobili in parkiranje ni več mogoče. Na tržnico se vali iz vseh okoliških krajev na desetine domačinov, da bi prodali svoje najljubše koze. Te so v Omanu zelo posebne, z dolgo dlako, zelo lepe in tudi lepo ravnajo z njimi. Kupci se posedejo v krog ob posebnem krožnem paviljonu, s tem da imajo najbolj zahtevni kupci tudi najboljše sedeže. Točno ob sedmih se začne glasno trgovanje s kozami. Prodajalci prevzamejo od lastnikov kozo in jo začnejo tržiti tako, da jo sprehajajo v krogu mimo kupcev. Če kdo pokaže zanimanje, se prodajalec pri njem ustavi, kozo kupec pregleda in začne se pogajanje za ceno. Poleg kozje tržnice je tudi tržnica s ptiči, zelenjavo in sadjem, ribja tržnica in tržnica lončenih izdelkov, tržnica s pravimi omanskimi noži in orožjem. 


















Po obisku Nizwe se odpeljemo proti gorovju JEBEL AKHDAR, kar v prevodu pomeni »zelena gora«. V Omanu je večina pokrajine suhe, kamnite in negostoljubne. Jebel Akhdar pa je planota na okoli 2000 m višine, kjer je temperatura že prijetnejša in primernejša za rast dreves in gojenje rastlin. Tu gojijo najboljša granatna jabolka v Omanu. Za vožnjo na goro potrebuješ 4x4 pogon in ob vznožju je kontrolna točka, kjer preverijo, če je tvoj avto res na štirikolesni pogon, saj naj bi bila cesta asfaltirana, ampak izredno strma. No, smo se že peljali po mnogo bolj strmih in nevarnih cestah. Dejansko je Jebel Akhdar sestavljen iz dveh planot – spodnje, ki je bolj poseljena in zgornje, ki je mirnejša in bolj neokrnjena, z manj vasicami in posebno vrsto brina, juniper tree. Spodnja planota Jebel Akhdarja se lahko pohvali z lepimi, majhnimi vasicami ter terasami – sadovnjaki, ki se strmo spuščajo v wadije. Tu rastejo poleg datljevih palm še marelice, breskve, granatna jabolka, orehi in vrtnice. Sploh vasica AL AYN je znana po ogromnem nasadu vrtnic, ki aprila cvetijo in vasico spremenijo v nežno roza polje. Iz vrtnic namreč pridelujejo vrtnično vodo, ki jo potem uporabljajo za pitje, kuhanje, kot parfum in proti glavobolom. Slikovita vasica AS SAIQ je polna ozkih uličic, ki se zdijo kot labirint, pravo igrišče za otroke željne skrivalnic. Terasasta okolica vasice je vsa v zelenju zahvaljujoč namakalnemu sistemu, tudi tu pa izdelujejo rožno vodo. Za zaključek dne se je Simon podal še na sprehod v sotesko WADI BANI HABIB, kamor prideš po strmi poti in že si obkrožen z visokimi orehi in drugim zelenim rastlinjem ter namakalnimi sistemi. 














To je bil prvi dan, ko smo prespali v šotoru blizu Nizwe. Pomagali smo si s programom, ki ti prikaže mesta, kjer lahko divje kampiraš in se utaborili. Bila je že tema, ko smo postavili šotor, saj se znoči že ob šestih, tako da pogosto ne najdeš primernega prostora pred temo, potem pa si moraš pomagati s svetilkami in avtomobilskimi lučmi. Tam nekje sredi ničesar, stran od prometnic in naselij smo se počutili povsem varne, kot tako tudi celi čas divjega kampiranja v Omanu.

26. 10.: NIZWA-BAHLA-JIBREEN-WAHIBA SANDS

Prvi cilj tega dne je bilo staro mesto BAHLA, domače mesto, dosti bolj preprosto kot sosednja Nizwa, tu najdemo le redke turiste, zjutraj pa tu poteka tradicionalna tržnica. Stara obrt v kraju je lončarstvo in tu najdemo veliko dokazov za to. Posebnost je velika trdnjava nad mestom, ki je ena izmed 500, ki jih premore Oman. Trdnjava v Bahli je največja v Omanu in je postavljena v samo središče mesta. Bahla se je sprva imenovala Madinat al Sehr, kar naj bi pomenilo Mesto magije. Izročilo pravi, da je trdnjava zgrajena na grobu čarovnika in njegov duh se pojavlja v njenih labirintih. Trdnjava v Bahli je kot največja Omanska trdnjava na Unescovem seznamu kulturne dediščine, poleg nje pa še območje kadila v deželi Dhofar, omanski namakalni sistemi »falaj« in arheološka najdišča Bat, Al-Khutm in Al-Ayn. 




















Nedaleč od Bahle stoji biser med omanskimi trdnjavami JIBREEN. Pravijo, da je to najlepša trdnjava v Omanu. Postavljena je na ravnem terenu s pogledom na gore, obkrožajo pa jo ogromni nasadi datljev. Grad ni služil samo kot trdnjava, ampak so bili v njem nameščeni tudi  študentje medicine, astrologije in verskih naukov. Tako so nekatere sobane zelo velike in bogato okrašene. Lesene strope in tramovje krasijo imenitne slikarije rastlinskih vzorcev. Slepi prehodi, navidezna vrata, varljiva nadstropja, stopnišča in obrabni stolpi burijo domišljijo obiskovalcev. Nekoč je trdnjava imela prav posebno sobo za imamovega konja. 





Po obisku gradu pa je sledila dolga pot proti Al Wasilu, ki je izhodišče za puščavo Wahiba. Mi smo se odpravili po poti, ki vodi mimo kampov, ki so luksuzno opremljeni in temu primerno tudi dragi in ležijo nekje 10 kilometrov od vasi. Še malo naprej, pa vseeno v varni razdalji, smo se utaborili, čeprav je kar močno pihalo, smo si uspeli še pred sončnim zahodom pripraviti šotor in v miru in tišini smo preživeli večer in noč.





1. del: Iz Muškata preko Nizwe in Jebel Akhdarja do puščave Wahiba 
2. del: Od puščave Wahiba do bele puščave ter preko Al Hamre do najvišjega vrha Omana 
3. del: Z najvišjega vrha Omana po najbolj adrenalinski cesti v Omanu do obale 
4. del: Iz Muškata po vzhodni obali do želvje plaže in nazaj

Ni komentarjev: