23. okt. 2009

Vsakič znova

me očara, zato grem spet. Se slišimo :)

20. okt. 2009

Malo odštekano

Kaj narediš, ko ti ostanejo koščki filca, za črno-belo bluzo pa ni doma kompleta nakita? Ki ni čisto klasičen, da malo izstopa?
Tole:

Pa še na živem modelu:

Malo me spet mika nakitkanje :)

15. okt. 2009

Ena poročna



Ljubiti ne pomeni gledati drug
drugega, ampak skupaj gledati v isto smer.
Antoine de Saint-Exupery
Vesna in Matija, vso srečo vama želim!

14. okt. 2009

Počasi postajam podobna sovi


Je treba še kaj drugega reči?
15 jih je včeraj odpotovalo k Iki v Ljubljano in Škofjo Loko, jutri gredo še h Alenki in njenem škratu v Celje.
Vesela sem, ponosna, zadovoljna, malo tudi važna.
Samo nekaj jih bo ostalo doma in čakalo na prijazne posvojitelje.
Pravzaprav upam, da topel dom čimprej najdejo vse moje sovice. Ker si to zaslužijo :)

11. okt. 2009

Žanu in njegovim v Semič

... je odpotoval ta paketek. Moja prijateljica in sošolka s faksa je drugič rodila že konec avgusta. A ker je bilo toliko stvari za postoriti, bodo novorojenec Žan in njegovi dobili ta paketek šele ta teden. Ma po drugi strani so bili itak tako zelo zaposleni, da je bolje, če paketek nekoliko zamuja. Jah, vem, sami izgovori, lepo pa ni :( Žana še nisem videla, zato je ta skromni paketek le ta, ki bo potoval po pošti, kasneje pa še kaj več.
Najprej seveda nekaj za Žana. Četitka, dva slinčka, ki sem ju naredila jaz in prvič uporabila foto transfer in copatki, ki jih je prijazno sešila Lidija.

Še sama slinčka, ki sta mi kar vredu uspela za prvič:

Pozabila nisem niti na sestrico Zalo, ki je praznovala v septembru:

Za mami in atija dodam še nekaj sladkega, nato pa lahko ta paketek odide na pot:

Veliko veselja in zdravja, vam želim, pa da se kmalu vidimo!

5. okt. 2009

München in Salzburg, da o Oktoberfestu sploh ne govorimo

...je naslov albuma, ki ga je dobila sestra Tina. Ker vsi dobijo kakšen album, ona pa nobeeeeeenega. Ker smo pred 14 dnevi bili skupaj za vikend v Münchnu in Salzburgu, je bila priložost za izdelavo albuma tu. Oblika kozarca ni izrezana z nestiji ali kako drugače, ampak na roke. Ene 15krat. Aha. Sej vem. Odločila sem se, da naredim scrapbook album brez scrapbook papirjev. Ker sem jih ravno prejšnji dan pospravila. Zato v tem albumu ni niti enega scrapbook papirja, samo enobarvni iz Mullerja. Da dokažem, da se tudi brez papirjev, samo z dobro idejo, da narediti fini album. Dodaš nekaj dodatkov in to je to. Lepenka je polepljena s črno-belimi fotografijami, ki jih je posnele Tina, sprintanimi na a4 format in prilepljenimi nanjo. čez sem prilepila ostale manjše fotografije. Je bilo enega rezanja, ampak končni rezultat pa je prav posrečen. Meni je všeč, Tini pa tudi.













Zdej bo pa nekaj časa mir s temi albumi :)

Jaz pa pojdem na Primorsko ...

Spet smo se dobile Otočanke. Že tradicionalno nekje septembra, oktobra v Dekanih, kjer nas gosti Suzy-1. Na pot smo se odpravile zgodaj, ob sedmih. Do Dekanov je ja dooolga pot. Aha, če maš nekaj postankov v Ljubljani, pa res. To so bili produktivno-zapravljalski postanki, pa tudi čas za kavo ni izostal. Po dooooolgi poti smo torej prispele v Dekane, kjer se je dobro čvekalo, jedlo, pilo, swapalo, mačkalo in delalo. Pogrešala sem kakšno delavnico več, saj mi živc ne da miru in zadnje čase skoz nekaj packam. No, nekaj pa smo delale. Pobudnica izdelav vintage čestitk sem bila tudi jaz, in sicer smo fotografijo naše Dodo iz začetka prejšnjega stoletja pretvorile v čestitke. Nastalo je 15 krasnih čestitk, ki jih bodo razstavile v prostorih društva Anbot. Skupinska slika lepotičk:

Pa še malo od bližje:




Jaz sem prispevala kar dve - ko padem not, mi ni pomoči:

Pri swapu nisem sodelovala, sem pa mačkala. Ob svetovnem dnevu izdelovanja čestitk je bila moja čestitka takšna:



Za Suzy-1, ki nas je pogostila s figovo marmelado in gostoljubjem, pa sem pripravila škatlico s trakovi. Upam, da ji bodo prišli prav:

Fajn je bilo. Na poti tja, nazaj in vmes. Kmalu spet ponovimo. Naslednjič se srečamo sredi novembra tudi v že tradicionalni Prečni na Dolenjskem. :)

2. okt. 2009

Devet pisanih sovic, da o beli sploh ne govorimo

So rekli, da moram napisat pravljico. Na primer z zgornjim naslovom. Devet pisanih sovic, da o beli sploh ne govorimo. Ma jaz ne znam. Zato bo to čisto navadna objava. Brez pravljičnih elementov, ker mislim, da same sove povejo dovolj. Škoda, no, če bi se dovolj potrudila, bi po mojem kaj spravila skupaj, v stilu Mravljičinega Pipija in Melhijata. Ampak navdiha ni, grem raje kaj počet z rokami, tokrat en mini albumček. Samo in prav posebej za vas pa tadaaaa: sovji zborček:



In še kompletek s škatlico:


Kakšno Sovico Oko si pa kar sami preberite :)