25. apr. 2009

Pozor, Tina na cesti

Ta teden je Tina, moja sestra, naredila izpit za avto. Še zadnja v naši družini se je opogumila in ta teden se je uspešno končal z izpitom. Še ena voznica, še ena skrb več ... Želim ji uspešno, pametno in preudarno vožnjo, ker pa se bolj redko vidiva, ji bom to čestitko poslala kar po pošti.

Detajl (avto je izrezan iz lepenke in nalepljen s 3d blazinicami):

Notranjost vsebuje en mičken dodatek:

Pa še skupaj s pripadajočo kuverto:

23. apr. 2009

23. april, svetovni dan knjige

23. april je svetovni dan knjige, simbolični datum za svetovno literaturo, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilosa de la Vega. Leta 1996 so ta dan na pobudo UNESCA razglasili za svetovni dan knjige.

Po vsem svetu, tudi v Sloveniji, se ob dnevu knjige vrstijo različne prireditve. Namen teh prireditev je spodbujanje branja, še zlasti pri mladih, da odkrijejo užitek ob branju in začutijo spoštovanje do vseh, ki so prispevali k socialnemu in kulturnemu napredku človeštva.

Mednarodni dan knjige izvira iz španske province Katalonije. Na ta dan so pred desetletji tamkajšnji knjižničarji svojim obiskovalcem začeli podarjati rože. Navada se je hitro razširila po celem svetu, ljudje si 23. aprila podarjajo knjigo in cvet.

Zrcalce, zrcalce, na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?
Tokrat zato eno zrcalce:


Upam, da bo A zadovoljna z njim ...

22. apr. 2009

22. april, dan Zemlje

Bodimo EKO-loški, danes in celo leto...
Na dan Zemlje objavljam slike, ki smo jih slikali lani na ta dan v šoli ...



21. apr. 2009

S kot srečanje v Velenju

Danes bo dolga:) Nekaj sem o srečanju v Velenju že povedala, kaj več pa danes. Srečanje v Velenju je bilo prav posebno srečanje. No, pa saj je vsako. Tokratno pa je bilo posebno predvsem za nas tri - našo triperesno deteljico. Organizatorke srečanja v Velenju. Kako se to učeno sliši :) Priprave na srečanje so se začele pravzaprav že kar nekaj časa nazaj. To je tako, če se spravita k delu dva picajzla (mravljica72 in jaz) in pol (lidočka). Tuhtanje na vrhuncu - kako naredito srečanje malo drugačno od ustaljenih, kaj dodat, dodelat ... In mislim, da smo se potrudile - vse je teklo kot po maslu, presenečenja uspela, super je bilo. Utrudljivo, a super. Dvorana, avla ene izmed velenjskih šol, se je izkazala za dobro izbiro, zato mislim, da bomo še kdaj organizirale kakšno srečanje:)Ampak zaenkrat je kar dovolj - zato se zahvaljujem vsem, ki ste prišle in s tem prispevale majhen mozaik k uspešnem srečanju, jaz pa se že veselim naslednjega srečanja na Otočcu :)

No, pa gremo po vrsti. Planiranje je ključnega pomena. Me smo se ga lotile temeljito. Najprej je bilo potrebno določiti vozni red. Ker so se kar trije swapi menjali na srečanju, napovedane so bile tri delavnice, pa še maček v žaklju in darilca, pa skrivnostna gostja, je bilo planiranje pomembno. Odločile smo se, da bo rdeča nit srečanja ustvarjanje velenjske ilustratorke Urške Stropnik Šonc, in njene ilustracije so krasile vse plakate, napise, pa še kaj. Ob prihodu na srečanje je udeleženke že čakala majhna pozornost. Domislile smo si vrečko, v kateri je bil pribor, krožnik in kozarček z udeleženkinim imenom, vse skupaj pa speto z "napisom za na joške". Izgledalo je nekako takole:




Vsi napisi (na drevju - aha - ste ga opazile?, na zgradbi šole, v šoli sami) pa so izgledali takole:

In "opremljeni" swapi, mački:


Na čvek partijah, namenjenim planiranju srečanja, smo poleg čvekanja seveda tudi ustvarjale. Čeprav darilca za udeleženke srečanja niso obvezna, pa smo z veseljem izedlovale blazinice za bucike, kot sem jih sama delala že prej. Kar 70 jih je nastalo izpod naših prstov. In vsaka je krasna, vsaka drugačna in nekaj posebnega.

Pa še malo bližje:

In še ena blazinica z opremo. Luštno in tudi uporabno darilo. Upam, da bo prejemnicam dobro služilo:

Vse blazinice pa so bile pospravljene v prav posebno škatlo. Škatlo, za katero mi je žal, da smo jo pozabile pokazati Urški Stropnik Šonc, velenjski ilustratorki, ki je bila gostja presenečenja in katere ilustracije so krasile škatlo. Da ne bi prišlo do nepredvidenih dvobojev za blazinice, so udeleženke srečanja z zaprtimi očmi vlekle iz škatle vsaka svojo blazinico. Za kasnejše dvoboje ne prevzemamo odgovornosti :)))


Urška Stropnik Šonc, naša gostja, nam je povedala nekaj o svojem delu, pokazala svoje ilustracije v knjigah, na majhni razstavi pa smo prikazali tudi nekaj ilustracij iz revij, v katerih objavlja:

Urška je tudi (seveda) nekaj narisala. Pravzaprav je izpolnjevala "glasbene" želje - Otok zakladov, dve ustvarjalki, ki barvata in (za koga kaj??:)) gasilca :)

Potem pa smo barvale. Urška nam je pripravila motiv štirih letnih časov in barvale smo ga vsaka po svoje. V zahvalo smo Urški podarile večjo harmonika škatlo (mravljica72), klekljano čipko (lidočka), blazinico za bucke, verižico (fikus, hvala!) in zahvalo:

Tudi organizatorke smo prejele krasna darila od vseh udeleženk in vsem se najlepše zahvaljujem! Materiala je ogromno, zato bo potrebmo hitro spet kaj lepega ustvarit.

Pa še nekaj o delavnicah in swapih. Že na začetku smo se zakvačkali. Nanca in Atenka sta prijazno delili svoje znanje o izdelavi kvačkanih ogrlic, Mravljica72 pa je pokazala izdelavo "škatle na štir štuke".
Poleg tega so se na srečanju izmenjali kar trije swapi. Torbico za swap torbic sem že pokazala, na swapu čebelic nisem sodelovala, za swap stojal za pisala pa sem izdelala lonček s pripadajočo škatlo. Vedno želim poskusiti kaj novega in prav gotovo je marsikdo pričakoval, da bom izdelala kaj v scrap tehniki. Lotila pa sem se mozaika iz kamenčkov:

Pa še pripadajoča škatla:


A že spite?? Čisto nazadnje pa še maček v žaklju. Ptiček je bila tema in moj ptiček je bil šivan - delala sem ga že enkrat prej, a malo drugačnega:


Tako, zdaj bom pa res končala. To je bilo na dolgo o našem srečanju v Velenju. Krasno je bilo, veliko vsega je bilo, zdaj pa spet v ustaljene tirnice. Čakajo me nedokončani projekti, zato se moram kar podvizati. Po tihem pa seveda že razmišljam in se pripravljam na srečanje na Otočcu - komaj čakam! Se vidimo!

19. apr. 2009

Moja prva torbica

Sobota je bila naporna, a krasna. Otočanke z Otoka zakldov smo se spet dobile. Tokrat v Velenju in tokrat smo bile organizatorke članice triperesne deteljice: Lidočka, mravljica72 in jaz. Druži nas več kot samo forum - v kratkem času smo postale prijateljice in zaupnice, za kar sem še posebej vesela. Vesela, da vas imam, punce! Več o pripravah na srečanje v naslednji objavi, tokrat pa pokažem torbico, ki je nastala za swap torbic na Otoku. Prvič sem delala torbico in se kar namučila z njo. Sicer mi je zelo všeč, predvsem kombinacija barv, izvedba pa malo manj - ma bila je prva in upam, da bo naslednja boljša (če bo naslednja :))Dobila jo je pupa (Lara) in mislim, da je z njo zadovoljna - ni ravno za tovorit kakšne težke tovore, ampak vseeno je lepa - presodite sami:


Pa še skupaj s pripadajočo škatlo:

12. apr. 2009

Aleluja!

Barvanje jajc sem vedno le opazovala. Za barvanje jajc je bil namreč zadolžen naš ate. Družinski umetnik si je sam določil, da bo barval jajce in jaz sem ga opazovala od daleč, saj so izpod njegovih prstov res vedno nastajali prav posebni pirhi. Samo včasih sem tudi sama kakšno pobarvala. Zdaj, ko nisem več doma doma, to počnem sama. In vedno moram poskusiti kaj novega. Lani na belokranjskem srečanju sem v Adlešičih kupila pisač (mislim, da se mu tako reče), torej pisalo za pisanje po jajcu z voskom in poskusila. Belokranjske pisanice (kao) v kuhani izvedbi. Za prvič sem se kar namučila, nekaj se jih je malo spacalo, verjetno tudi zato, ker se navadno uporablja izpihano jajce, pa vosek ni taprav, a mislim, da mi je za prvič kar uspelo.

Pa vesele velikonočne praznike vsem!

6. apr. 2009

Princip je isti, sve su ostalo nijanse ...

Prav ta pesem mi je hodila po glavi, ko sem med vikendom delala letošnje velikonočne voščilnice. Isti princip, a vsaka malo drugačna - dve nista enaki. Čeprav ne ravno moje barve, pa so mi všeč - prav kličejo po pomladi z rožicami, a tokrat brez pirhov. Te si naj prejemniki kar sami privoščijo :)