31. jan. 2016

Spet ovitki

Če je bil december delno tudi v znamenju ovitkov za knjige, se trend nadaljuje. In nimam čisto nič proti. Izdelovanje teh ovitkov mi je res v veliko veselje, saj je vsak drugačen od prejšnjega, vedno so kombinacije drugačne, nove. Tako sem se s sodelavko dogovorila, da sem ob koncu januarja izvedla na njeni šoli delavnico izdelave ovitkov, podobno, kot sem jo že pri nas. In spet so nastale same krasote. Vsaka posebej zanimiva, vsaka drugačna. Udeleženke pa navdušene, kaj so ustvarile.
Moji so naslednji:




 Na delavnici pa jih je nastalo 17, tule je nekaj najlepših (po mojem mnenju):
Krasni, kajne?
Pa lep začetek novega tedna želim,
Urška

25. jan. 2016

Predavanje o potovanju po Indoneziji v knjižnici v Žalcu

Potovanja so poleg ustvarjanja ena izmed mojih ljubezni. Rada potujem in rada pridem domov. Takrat se pravo "delo" pravzaprav sploh začne ... no, mogoče malo pretiravam :) ampak urediti fotografije, film, in če je po sreči, si lahko uredim še kakšno potopisno predavanje. Dolgo na to sploh nisem niti pomislila, a potem sem se opogumila in prvo v domačem Šoštanju je bilo zelo uspešno. Pa drugo tudi. Zato sem poslala ponudbo še drugam in dobila komaj kakšen odgovor. Knjižnice pogosto organizirajo potopisna predavanja, a priti zraven je velik problem. Očitno tudi tukaj veljajo zveze :)
Škoda, da na potopisnih predavanjih, ki jih kar pogosto obiskujeva, pogosto gledava slabe slike, predavanje se odvija v smislu desno je krava, levo pa slon. Sama pripravim res kvalitetno predavanje, si upam trdit, ugotovila sem, da mi potopisna predavanja res ležijo, pa jih pravzaprav nimam priložnosti predstavit ...
No, da ne bom samo jamrala, v četrtek je bilo v knjižnici v Žalcu nadvse prijetno. Predstavila sem najino enomesečno potovanje po Indoneziji. Veliko obiskovalcev, prijetno vzdušje. Res pravo potopisno predavanje. In potem, ko vidiš, kaj so zapisali na spletni strani, si res ponosen.

INDONEZIJA, SPEČI VULKAN JUŽNE AZIJE - potopisno predavanje v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
V četrtek, 21. januarja 2016, smo bili zbrani v Medobčinski splošni knjižnici Žalec priča izjemno zanimivemu in kakovostnemu predavanju z naslovom Indonezija, speči vulkan Južne Azije. Urška Sotler je nanizala vrsto zanimivih utrinkov s popotovanja po Sumatri, jezeru Toba, templju Borobudur, kulturnem središču Yogyakarta, otoku Komodo in turističnem Baliju. Indonezija je četrta najbolj obiskana turistična država na svetu. Na Sumatri je domovanje orangutanov, ki so se privadili človekovi bližini in pričakujejo, da jih ljudje hranijo. Jezero Toba, ki velja za največje jezero v Indoneziji, je globoko več kot 400 metrov. Posebno doživetje je videti še na videz speči vulkan Bromo, kako se ponosno dviga ob prvih jutranjih žarkih iz meglic, ki ga ovijajo v edinstven pajčolan. Na popotovanju je bila lanski poletni mesec klima prijazna, brez vremenskih posebnosti in posebnosti nasploh. Na otoku Komodo prebiva »speči zmaj«, komodoški varan, ki je največji kuščar na svetu in lahko meri do tri metre. Na koncu predavanja smo izvedeli veliko podrobnosti o Baliju, ki je zelo obiskan in prepoznaven. Urška Sotler je nanizala veliko biserov z enomesečnega potovanja. Strinjali smo se, da je ta dežela, ki ponuja pestrost vonjev, barv in znamenitosti, vredna vse pozornosti ter obiska. Hvala, Urška Sotler.

In naslednje? Kdo ve ...
Urška

Ovitek za knjigo z mačjim pridihom

Nastal je še en ovitek, prav poseben ovitek za fajn punco, mačjeljubko, h kateri sem se spravljala na obisk kar nekaj časa, a potem, ko sem se odločila, sva se zmenile en dva tri. In ker nimam navade prit kar praznih rok, je bilo eno izmed daril tudi tale ovitek.
In ko je zahvala tako lepa, kot je tale, jo kar citiram:
"Seveda imam rada darila. A jih kdo ne mara? :) No, ne maram tistih, mimogrede kupljenih. Ker je pač treba nekaj dat? Res škoda denarja. Rada imam obiske. Če pridejo praznih rok, le z dobro voljo, so popolni. Se pa najdejo izjeme. Ki ne znajo pridet praznih rok. No, ne bom se pritoževala. :) So izjeme, ki jim ni vseeno, kaj prinesejo. Ki premislijo, preden kupijo. Take imam rada. No, so pa tudi pacientke, ki ne samo da premislijo, kaj bi 'obdarovancu' lahko bilo všeč, ampak darilo naredijo kar same."
Mojčk, hvala :)


Pa lep teden želim!
Urška

19. jan. 2016

Palček Smuk

»Za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal, leži ribnik Brbotalnik. Čez dan je to čisto navaden ribnik, a ko zvečer nanj leže črno črna tema, se začno tam dogajati čudne reči. V mlaki najprej nekaj zabrbota, v bičevju nekaj poči in potem se prikaže palček SMUK.« Se ga spomnite? Za nas, rojene tam nekje sredi sedemdesetih, je bila to (poleg zame naj risanke Medvedka Uhca), ena najljubših risank. Palček Smuk je nemiren škrat, radoveden kot miška, ki prijateljuje z zvezdami na nebu. Kljub temu da je velika dobričina, se pogosto znajde v godlji. 
Palček Smuk je tudi ena najljubših risank prejemnice in naročnica si je zamislila prav posebno rojstnodnevno darilo: komplet copatov in ovitka za knjige z motivom palčka Smuka. Mislim, da mi je kar fino uspel, kaj pravite?



Urška

18. jan. 2016

Okrogla in malo čez

Po malem spet prihajam v formo. December je bil res "hud", zato pa je januar prav uživaški. Prijela me je branje-manija in berem, berem, berem. Od 1. januarja sem prebrala že 7 knjig, pri 8. sem že skoraj pri koncu. In uživam. Kot tudi pri ustvarjanju, če je le-to zmerno :) Nastali sta dve čestitki, ena "easel-card", ki se postavi, da jo ima lahko prejemnik na ogled celo leto, druga pa podobna, kot sem jo naredila že lani.
Pa lep teden želim!
Urška

13. jan. 2016

Prenova

Večji del ustvarjanja v decembru so bili ovitki za knjige iz blaga, ki so bili res pravi hit. Tudi sama ga v večini uporabljam, le kadar je knjiga prevelika (kar pa se ne zgodi pogosto). Zato si je tudi sestra zaželela, da bi njen planinski dnevnik dobil novo podobo. Malo sem se uštela pri velikosti, da sem kar nekajkrat parala, a o motivu na ovitku sem bila prepričana že od začetka. Fina prenova, kaj?


Urška

12. jan. 2016

Povabilo

Vabljeni!
Urška

Božična nogavička

Še kar naletim na izdelke, ki jih še nisem pokazala, pa so nastali že v "norem" decembru. Že lani sem se spogledovala z božičnimi nogavičkami, takimi bolj "finimi". In ko sem se letos odločala, kaj podariti eni fejst punci, s katero sva v letu 2015 krasno sodelovali, ni bilo več vprašanja. Narisala sem kroj in se igrala. Ena luštna nogavička je nastala in prav gotovo jih bo drugo leto nastalo še kaj več. Z mini popravki, ampak že ta mi je zelo všeč. Taka škratovska :)
Urška

8. jan. 2016

Vabila za 50 let...ali kako lahko kompliciramo na tisoč in en način

Tole spodaj so vabila za 50 let. Lepa vabila za moškega. Po mojem mnenju. Seveda jaz včasih nimam pojma. Ali so pa drugi totalno zmedeni in ne zaupajo nekomu, ki ni naredil le enega vabila/voščilnice v življenju.
Naročnica me je našla na spletu, jaz je ne poznam. Imela bi preprosta vabila, (nizki) ceni primerna. Če lahko naredim nekaj vzorcev. Seveda, ni problema. Naredim 7 vzorcev in izbere enega, ki ji je najbolj všeč, AMPAK če bi bil v modri barvi.
Ni problema, naredim 7 vzorcev še tega izbranega tipa vabila. Svetlo modro ozadje, temno modro ozadje, svetlo modra - rjava kombinacija, svetlo modra pentljica, temno modra itd. Seveda si naročnica zamisli ravno tisto kombinacijo, KI JE NISEM NAREDILA. Poskusimo tudi to. Naslednji korak: izbrat sliko.. Ali bi tisto, ko je kot dojenček ali tisto kot mladostnik. Kako jo obrezati, pod rokami, nad rokami. Kakšen ovir? Ovalen, kvadraten, okrogel? Ko se po doooooolgih mukah skorajda že uskladiva in ji naredim ŠE EN  (!!) vzorec, me povsem panična popoldne pokliče in pove, da so sodelavke videle moj vzorec in so ji rekle, da je mož zdaj na sliki (ker je šlo za ovalen okvir) kot na nagrobnem spomeniku. Bo sama narisala še eno skico in mi jo poslala.
Naslednje jutro dobim skico. Tri kvadratke, neko čačko v obliki vejice in pripisano "vintage". A se hecate?!
In sva spet na začetku, ko mi prekipi in odpovem vse skupaj.
Sledi moledovanje in prošnje, da ji le naredim vabila. Naredim vabila POD MOJIMI POGOJI. Brez vsakršnega vmešavanja in z vnaprejšnjim celotnim plačilom. Naredim skorajda čisto drugačna od poprejšnjih vzorcev. Po moje. Kakršna se MENI zdijo najlepša.

Potem pa vse tiho je bilo. Naredila sem vabila, poslala, hvala bogu, da se mi ni treba ubadat še s plačilom. Nikoli mi še nihče ni tako zelo kompliciral, saj mi zaupajo. Na tak način se absolutno ne grem več. Če mi nekdo ne zaupa, mi pač ne. In pika.



Urška