4. feb. 2016

E + A

Pa nista zaljubljena, le naslov te objave ni smel biti "ovitek", saj se sama sebi zdim z njimi že malo sitna. A vsaj arhiviram jih, mogoče pa kdo dobi tudi kakšno idejo ... prvi mi je blazno všeč, malo drugačen od vseh ostalih :)
Urška

3. feb. 2016

Moj prijatelj Piki Jakob

Le kdo ne pozna Pikija Jakoba, prikupne že legendarne knjige pisatelja Kajetana Koviča. Pikija Jakoba je z ilustracijami upodobila Jelka Reichman. Knjiga je prvič izšla leta 1972. Piki Jakob je plišasti medvedek, ki živi pri učitelju (majhnem dečku) in njegovi družini. Medvedku je ime Piki, piše se Jakob. 

Se še spomnite?
"
Piki ne stanuje v gozdu, ne v živalskem vrtu, ne v cirkusu, ne v trgovini. Piki stanuje v bloku, v črnem nadstropju, na polici za igrače.

Pikiju je ime Piki, čeprav ni pikast. Tako mu je pač ime. Ni namreč vsakdo belec, ki se Belec piše, in tudi vode ne pije vsakdo, ki se piše Vodopivec. Tako je tudi Pikiju ime Piki.


Pikiju ni nikoli dolgčas. Vsako jutro se z medvedjo kočijo, v kateri je nekoč učiteljeva starejša sestra prevažala punčke, odpelje v medvedjo šolo. Z njim se peljejo tudi drugi medvedi in vseh skupaj je za cel medvedji avtobus. Dvema ali trem je ime Marko. Eden je Filip in majhni medvedki je ime Timika.
Potem so tukaj še Josip Jupiter, Benjamin in Floki, ki sicer ni medved, ampak pes, vendar hodi v medvedjo šolo, ker posebne pasje šole še nimamo.

Z učiteljem spiva v isti sobi in zato je Piki včasih tudi leteči medved. Ko se učitelj zjutraj zbudi, pogleda, ali jaz še spim, in mi vrže medveda na glavo. Piki prileti elegantno kot helikopter in me poščegeta po nosu. Tako se zbudim in zaradi tega mu včasih rečem: medved-budilka.

Zvečer gre Piki spat z učiteljem. Pripovedujeta si pravljice v medvedjem jeziku, ki ga jaz ne razumem. Kadar me ima učitelj posebno rad, položi Pikija k mojemu zglavju in, ko grem ponoči v posteljo, me Piki poboža, tako kot tudi jaz pobožam njega in učitelja. Ker ne znam medvedjega jezika, si ne pripovedujeva pravljic in hitro zaspiva. Vendar je Piki zelo izobražen. V sanjah se včasih pogovarjava po francosko. Pravi, da je bil nekoč v Parizu in da tam medvede kličejo Žužu. Prav rad mu verjamem, vendar se strinjava, da je Piki lepše ime.

Mogoče me bo Piki naučil medvedjega jezika. O tem se še nisva pogovarjala, ker sva oba zelo zaposlena. Piki se mora učiti za šolo, jaz pa moram pisati knjige."
Do mene je prišla prošnja po plišastem medvedku, prav (ali skoraj) takšnem, kot je Piki. Poslali so mi jo otroci enega izmed vrtcev, katerih skupina se imenuje po Pikiju Jakobu. Le kako naj ne bi upoštevala njihove prošnje? Malo sem primerjala, poskušala, rezala in nastal je PIKI. Piki, mehak in krasen, ki bi brez problema ostal kar doma. Tako pa je odpotoval do otrok v vrtcu in potoval bo od otroka do otroka in doživljal neverjetne dogodivščine. Kako mu bo lepo!





Urška

1. feb. 2016

Dve za krst

Papričkam res malo zadnje čase, zase sploh nič, večinoma za druge. Za vse res ni časa. Potem pa ko me kdo prosi za kakšno čestitko, se držim preverjenih ustaljenih praks. Ta prva čestitka za krst je že takšna. Še vedno se je obnesla, pa se bo tudi tokrat. Druga, v zelenih odtenkih, pa je malo drugačna, a ima tudi krog v osrednjem delu. Ta mi je še lepša kot prva. Pa vam?

Lep teden želim!

31. jan. 2016

Spet ovitki

Če je bil december delno tudi v znamenju ovitkov za knjige, se trend nadaljuje. In nimam čisto nič proti. Izdelovanje teh ovitkov mi je res v veliko veselje, saj je vsak drugačen od prejšnjega, vedno so kombinacije drugačne, nove. Tako sem se s sodelavko dogovorila, da sem ob koncu januarja izvedla na njeni šoli delavnico izdelave ovitkov, podobno, kot sem jo že pri nas. In spet so nastale same krasote. Vsaka posebej zanimiva, vsaka drugačna. Udeleženke pa navdušene, kaj so ustvarile.
Moji so naslednji:




 Na delavnici pa jih je nastalo 17, tule je nekaj najlepših (po mojem mnenju):
Krasni, kajne?
Pa lep začetek novega tedna želim,
Urška

25. jan. 2016

Predavanje o potovanju po Indoneziji v knjižnici v Žalcu

Potovanja so poleg ustvarjanja ena izmed mojih ljubezni. Rada potujem in rada pridem domov. Takrat se pravo "delo" pravzaprav sploh začne ... no, mogoče malo pretiravam :) ampak urediti fotografije, film, in če je po sreči, si lahko uredim še kakšno potopisno predavanje. Dolgo na to sploh nisem niti pomislila, a potem sem se opogumila in prvo v domačem Šoštanju je bilo zelo uspešno. Pa drugo tudi. Zato sem poslala ponudbo še drugam in dobila komaj kakšen odgovor. Knjižnice pogosto organizirajo potopisna predavanja, a priti zraven je velik problem. Očitno tudi tukaj veljajo zveze :)
Škoda, da na potopisnih predavanjih, ki jih kar pogosto obiskujeva, pogosto gledava slabe slike, predavanje se odvija v smislu desno je krava, levo pa slon. Sama pripravim res kvalitetno predavanje, si upam trdit, ugotovila sem, da mi potopisna predavanja res ležijo, pa jih pravzaprav nimam priložnosti predstavit ...
No, da ne bom samo jamrala, v četrtek je bilo v knjižnici v Žalcu nadvse prijetno. Predstavila sem najino enomesečno potovanje po Indoneziji. Veliko obiskovalcev, prijetno vzdušje. Res pravo potopisno predavanje. In potem, ko vidiš, kaj so zapisali na spletni strani, si res ponosen.

INDONEZIJA, SPEČI VULKAN JUŽNE AZIJE - potopisno predavanje v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
V četrtek, 21. januarja 2016, smo bili zbrani v Medobčinski splošni knjižnici Žalec priča izjemno zanimivemu in kakovostnemu predavanju z naslovom Indonezija, speči vulkan Južne Azije. Urška Sotler je nanizala vrsto zanimivih utrinkov s popotovanja po Sumatri, jezeru Toba, templju Borobudur, kulturnem središču Yogyakarta, otoku Komodo in turističnem Baliju. Indonezija je četrta najbolj obiskana turistična država na svetu. Na Sumatri je domovanje orangutanov, ki so se privadili človekovi bližini in pričakujejo, da jih ljudje hranijo. Jezero Toba, ki velja za največje jezero v Indoneziji, je globoko več kot 400 metrov. Posebno doživetje je videti še na videz speči vulkan Bromo, kako se ponosno dviga ob prvih jutranjih žarkih iz meglic, ki ga ovijajo v edinstven pajčolan. Na popotovanju je bila lanski poletni mesec klima prijazna, brez vremenskih posebnosti in posebnosti nasploh. Na otoku Komodo prebiva »speči zmaj«, komodoški varan, ki je največji kuščar na svetu in lahko meri do tri metre. Na koncu predavanja smo izvedeli veliko podrobnosti o Baliju, ki je zelo obiskan in prepoznaven. Urška Sotler je nanizala veliko biserov z enomesečnega potovanja. Strinjali smo se, da je ta dežela, ki ponuja pestrost vonjev, barv in znamenitosti, vredna vse pozornosti ter obiska. Hvala, Urška Sotler.

In naslednje? Kdo ve ...
Urška

Ovitek za knjigo z mačjim pridihom

Nastal je še en ovitek, prav poseben ovitek za fajn punco, mačjeljubko, h kateri sem se spravljala na obisk kar nekaj časa, a potem, ko sem se odločila, sva se zmenile en dva tri. In ker nimam navade prit kar praznih rok, je bilo eno izmed daril tudi tale ovitek.
In ko je zahvala tako lepa, kot je tale, jo kar citiram:
"Seveda imam rada darila. A jih kdo ne mara? :) No, ne maram tistih, mimogrede kupljenih. Ker je pač treba nekaj dat? Res škoda denarja. Rada imam obiske. Če pridejo praznih rok, le z dobro voljo, so popolni. Se pa najdejo izjeme. Ki ne znajo pridet praznih rok. No, ne bom se pritoževala. :) So izjeme, ki jim ni vseeno, kaj prinesejo. Ki premislijo, preden kupijo. Take imam rada. No, so pa tudi pacientke, ki ne samo da premislijo, kaj bi 'obdarovancu' lahko bilo všeč, ampak darilo naredijo kar same."
Mojčk, hvala :)


Pa lep teden želim!
Urška

19. jan. 2016

Palček Smuk

»Za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal, leži ribnik Brbotalnik. Čez dan je to čisto navaden ribnik, a ko zvečer nanj leže črno črna tema, se začno tam dogajati čudne reči. V mlaki najprej nekaj zabrbota, v bičevju nekaj poči in potem se prikaže palček SMUK.« Se ga spomnite? Za nas, rojene tam nekje sredi sedemdesetih, je bila to (poleg zame naj risanke Medvedka Uhca), ena najljubših risank. Palček Smuk je nemiren škrat, radoveden kot miška, ki prijateljuje z zvezdami na nebu. Kljub temu da je velika dobričina, se pogosto znajde v godlji. 
Palček Smuk je tudi ena najljubših risank prejemnice in naročnica si je zamislila prav posebno rojstnodnevno darilo: komplet copatov in ovitka za knjige z motivom palčka Smuka. Mislim, da mi je kar fino uspel, kaj pravite?



Urška

18. jan. 2016

Okrogla in malo čez

Po malem spet prihajam v formo. December je bil res "hud", zato pa je januar prav uživaški. Prijela me je branje-manija in berem, berem, berem. Od 1. januarja sem prebrala že 7 knjig, pri 8. sem že skoraj pri koncu. In uživam. Kot tudi pri ustvarjanju, če je le-to zmerno :) Nastali sta dve čestitki, ena "easel-card", ki se postavi, da jo ima lahko prejemnik na ogled celo leto, druga pa podobna, kot sem jo naredila že lani.
Pa lep teden želim!
Urška

13. jan. 2016

Prenova

Večji del ustvarjanja v decembru so bili ovitki za knjige iz blaga, ki so bili res pravi hit. Tudi sama ga v večini uporabljam, le kadar je knjiga prevelika (kar pa se ne zgodi pogosto). Zato si je tudi sestra zaželela, da bi njen planinski dnevnik dobil novo podobo. Malo sem se uštela pri velikosti, da sem kar nekajkrat parala, a o motivu na ovitku sem bila prepričana že od začetka. Fina prenova, kaj?


Urška

12. jan. 2016