17. apr. 2014

V znamenju metuljčkov

Na šoli so me prosili, da bi pomagala pri pripravi koncerta pevskih zborov. Ker sem to enkrat  (ali dvakrat) že počela in je vedno izziv, sem privolila. Moja naloga je bila pripraviti rdečo nit, ki bi se "vlekla" čez celo podobo koncerta in izbrala sem metuljčke. Ti so bili tako na vabilu, koncertnem listu, otroci so imeli metuljčkaste broške, tudi scena je bila metuljčkasta. Ker so se nato metuljčkov vsi malo nalezli, so jih imeli še najmlajši na paličicah. Z zborovodkinjo sva se pogovarjali, kako bodo otroci oblečeni, saj morajo biti hkrat elegantni in hkrati otroški. Predlagala sem bele bluzice in raznobarvne šale, čez pa metuljčke, tu in tam, ne na vseh pevcih... Ideja se je izkazala za krasno in čeprav na koncertu nisem mogla biti, vidim po fotografijah, da je bil koncert lep uspeh. Malo sem k temu pripomogla tudi sama, si upam trdit.




Urška

12. apr. 2014

Srečanje v Pomurju drugič

Pred dvema letoma se je v okviru foruma Otok zakladov zgodilo prvo dvodnevno srečanje v Pomurju in prvo dvodnevno srečanje na forumu sploh. Ker je bilo tisto srečanje nekaj posebnega, vprašanja, ali bom ostala en ali dva dni, sploh ni bilo. Pred dvema letoma nas je prespalo 6, zdaj že 11. In spet je bilo to eno nepozabno srečanje. Ko se na kup zbere 25 in več istomislečih, ne more biti slabo. Je lahko samo super fino. Za odklop prav primerno, tako prvi dan, ko smo malo šivale rožice, pekle langoš, ene so večale jajca (?!) in seveda se zadrževale okoli obložene mize. Tudi vino ni manjkalo. In smeh. In odklop. Skorajda bi sestavile ples foruma, a to sledi naslednjič, ko bo vsaka doma naštudirala svoj "muv".


Naslednji dan je sledil pustolovski del. Prespale smo na vikendu, obkrožene z vinsko trto. Zbudile smo se v megleno oblačno jutro, izza gričev je skromno kukalo sonce.

Dopoldan smo se potepale. Najprej smo obiskale center Pachamama v Kunovi. Fantastičlen obisk, krasni ljudje. Res vredno ogleda, če ste v teh krajih. Slovenec in Perujka inkovskega porekla sta si na mestu, kjer je pred 20. leti rasla koruza, ustvarila dom. Hiša organskih oblik je polna zemeljskih poslikav in neštetih naravnih mozaikov. Skupaj ustvarjata center harmoničnega bivanja, neskončne ustvarjalnosti in popolnega miru. Dom enega hektarja vsebuje doma narejeno ognjišče, polno energetskih točk, naravni vrt, podzemno savno v izgradnji in atelje, kjer Luz na naraven način izdeluje mila, kreme, olja, dišave in dodatke iz ekoloških sestavin in po lastnih recepturah, Andrej pa izdeluje izdelke iz lesa.
Ogledali smo si še izvir slatine, tako urejen kot tisti naravni v gozdu ter preko gričev prispeli v Gornjo Radgono.
  






Krasno je klepetati, super pa si je tudi ogledati stvari, ki jih drugače mogoče nikoli ne bi obiskal. Zato je bila kombinacija čvekanja in ustvarjanja prvi dan ter ogledov drugi dan popolna. Zdaj samo čakamo, da se opogumijo še kje drugje in se spet srečamo za dva dni :)
Za konec pa še tradicionalno slikanje z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Avstriji.
Hvala Eriki in Vlasti ter pomočnikom, da so nam srečanje omogočile. Drugo leto se vidimo!
Urška

11. apr. 2014

Hvaležnost

"Izraziti hvaležnost. 
Izpovedati jo. 
Tako, povsem iz srca. 
Izpovedati jo takrat, ko jo iskreno začutiš. 
Brez leporečja in narejenosti. 
Razodeti jo v vsej resnici, čisto odprto, 
tako kot se zjutraj razpre nebo in obsije z novo zarjo vso zemljo, 
brez pridržkov in senc." 
                         (Jože Urbanija)

Težko je. Izraziti tisto hvaležnost do osebe, ki ti je blizu. Res težko. A upam, da ve. Da sem hvaležna. Za vse, kar mi je dala. Le upam lahko, da sem delček pričakovanj tudi upravičila. Ni bilo vedno lahko. Še vedno ni. A zavest, da ti je nekdo toliko dal, posije kot sonce v mračnih dneh ...


Vse najboljše!

3. apr. 2014

Od Triglava do Peruja

To je največja čestitka, ki sem jo kdajkoli naredila. Velika je več kot a4 format, pravzaprav sploh ne vem, koliko. Namenjena je za 50 let gospe, ki zelo rada planinari in si od nekdaj želi v Peru. Zato je čestitka nekoliko perujska, saj deluje motivacijsko in je obenem tudi hramba za prispevke, ki ji bodo omogočili uresničiti njeno veliko željo.


 Urška

2. apr. 2014

Možje v modrem

Mali P. bo kmalu praznoval 5. rojstni dan in je ljubitelj mož v modrem. Kako dolgo še? Ko bo odrasel, dvomim, da mu bodo tako všeč :) Ali pač... Zamislila sem si značko, v katero sem nalepila policaja, najbolj ljubkega, ki sem si ga lahko zamislila. Nekaj detajlov je izrezanih ročno, nekaj pa jih je izrezal moj Cameo, ki ga vse premalo uporabljam. Vabila so tudi meni všeč, pa nisem pretiran ljubitelj ta modrih :)

Urška

29. mar. 2014

Vabila za 2. rojstni dan

Malemu J. sem za 1. rojstni dan izdelala medvedje škatlice za darilca povabljenim. Zdaj je mali junak star že 2. leti in njegovi starši so me prosili za vabila za rojstnodnevno zabavo. Mali ima rad avtomobile, kužke in balone in vse to je bilo potrebno nekako vključiti na vabilo. Mislim, da mi je lepo uspelo, vabilo je ravno prav pisano in otročje za tako starost :)


 Jah, veliiiko je bilo rezanja :) se strinjam...je pa bilo izrezano vse na roko, mimogrede...
Urška


27. mar. 2014

Februarsko potepanje po Egiptu, 1. del

Med februarskimi počitnicami sva si zaželela namesto kisle »malo zime, malo pomladi« malo toplote. Odločala sva se med več variantami, nazadnje pa je obvladal Egipt, zlasti zato, ker sva želela tudi malo zaplavati v morju (in ta čas je Egipt najprimernejši glede na ceno in oddaljenost), želela pa sva tudi obiskati Kairo in Luxor. Sploh pa sva se tokrat povsem oddaljila od najinih »standardov« - beri ruzak na rame, letalska karta v žep, plan narejen, Lonely Planet in gremo. Ne, tokrat je bil to all inclusive paket, kovček in par knjig (leposlovja) v kovčku. Skorajda nisva mogla verjet, ampak če je cena ugodna, zakaj ne. Sva si rekla, da bova tudi tako nekaj videla, da ne bova samo ležala na plaži in res je bilo tako. Čeprav sva na koncu morala priznat, da so bilo to vseeno aktivne počitnice, saj je bilo tistega ležanja na plaži bore malo.

Ker sva vseeno malo Savinjčana, sva vzela tombolo paket; to v praksi pomeni, da veš, da boš šel nekje v Hurgado ali okolico, da veš, da bo tvoj hotel s 5 zvezdicami, ne veš pa, v kateri hotel te bodo dali. Razdalja od Hurghade do najbolj oddaljenega hotela je skoraj 50 kilometrov in sicer nisva bila v najbolj oddaljenem hotelu, bila pa sva v drugem najbolj oddaljenem. Hotel  je bil v zalivu Soma, ki je eden lepših, hotel pa sredi ničesar, glavna cesta, potem pa na vsake nekaj kilometrov dovozna cesta do enega izmed resortov. Okoli pa nič, sam pesek, tako da Rusi, ki prihajajo v velikem številu sem, so en teden v hotelu, ki je vseeno velik zbir restavracij, peš potk, da vseeno lahko greš na sprehod, drugače le ješ. Problem nastane priti recimo v Hurghado, ki je oddaljena malo manj kot 45 km. Hotelski avtobus vozi dvakrat na dan v nemogočih urah, da zamudiš vse tri obroke, stane pa 18 e v eno smer.  Kako torej prideš v Hurghado na primer? Tako, da se sprehodiš do glavne ceste in ustaviš kakšen avto – štopaš po domače. Do glavne ceste je 3 kilometre in nikoli nisva prehodila celih. Vedno je mimo pripeljal kakšen kombi delavcev in vedno so nama ustavili. Enako je, če želiš priti do Hurghade ali Safage. Štopaš in vedno ustavijo, prej ali kasneje. Ni tako kot v Iranu, ko so kar vsi hoteli zaustaviti, je pa vseeno zelo spodbudno. Sama sem imela vedno občutek, da so Severnoafričani zelo sitni. Ja, sitni so, ko ti želijo kaj prodati, sitni so na velikih turističnih bazarjih ali v okolici turističnih znamenitosti, a takole na ulici ali pa v »navadnih mestih« ali celo v Hurghadi so čisto prijazni, pozdravijo, se želijo slikat in ne fehtarijo za denar.

Najin oddih je torej trajal en teden in že v začetku sva imela v planu tudi kaj videt. Glede na spremembe v Egiptu v zadnjih nekaj letih je turistični obisk Egipta precej upadel. Naša vodička je povedala, da so imeli pred revolucijo leta 2011 po tri polna letala na dan med februarskimi počitnicami, zdaj je le še eden, pa še ta se razdeli na Hurghado in Sharm el Sheikh, in tudi to letalo še zdaleč ni polno. Par dni pred najino potjo se je v Sharmu zgodil napad na turiste, trije so umrli, teroristi pa so zagrozili, da bodo napadali turiste.  Tisti, ki so potovali v Sharm, sploh niso dobili vize, ampak le začasni žig, kar je v praksi pomenilo, da se lahko gibljejo le na območju Sharma, o kakšnih izletih sploh niso mogli razmišljati. Tudi naše agencije se na napade hitro odzovejo in takoj prepovedo vse izlete, razen bližnjih. Tako že nekaj časa naše agencije ne vozijo na izlet v Kairo, zadnje tri tedne (ravno seveda, ko sva bila tam midva), pa ne niti v Luxor, zato se je bilo potrebno znajti drugače. Odpraviti se je bilo potrebno v eno izmed lokalnih agencij.

Tokrat malo najinega hotela, Palm Royale hotel, Soma Bay. Krasen hotel in the middle of nowhere...







Se nadaljuje ...


25. mar. 2014

Vse najboljše!


Mama 
ima me rada. 
RADA,
RADA,
RADA!
DO NEBA,
BREZ MEJ!

Zato lahko grem
naokrog!
In vedno dlje!
In naprej! 
(B. Gregorič Gorenc)

PS. Broške so delo mojih pravljičarjev!
Urška

16. mar. 2014

Papirčkanje

V bližnji prihodnosti me čaka malo več papirčkanja, zato je treba zgodaj začeti...tokrat dve malo bolj preprosti.

Lepo nedeljo želim,
Urška

12. mar. 2014

Dom je tam ....

V svoj domači kraj, Celje, vas tokrat vabim na prvi letošnji sejem unikatnih izdelkov cART. Spet bo pisano, spet bo unikatno, spet bo sonček, zato ni raloga, da ne bi prišli...
Tokrat si boste pod mojim "budnim očesom" lahko izdelali mavrične ptičke.
Pa še končajmo z voščilnico Dom je tam...kjer je srce.
Urška