26. jun. 2013

Sejem v Bučki ali kako sta se "spopadli" kitajska plastika in ročno delo?

Torek, 25. junij. Bučka, pušl'c Dolenjske, ki ima vse, ki imajo veliki. Res nima veliko hiš, a ima šolo (vsaj 5 razredov), vrtec, trgovino, najboljšega soseda, bife, gasilski dom. Pa še kaj. Ima pa še nekaj več, kar večji kraji prav gotovo nimajo. Kolektivnega duha. Ne moreš verjeti, kaj vse imajo v tej majhni vasi: gasilsko društvo, pevski zbor, kulturno društvo, gledališko skupino, moto klub, pa še in še. Predvsem še turistično društvo, ki je letos dobilo tudi občinsko nagrado za spodbujanje turizma v zadnjih 10 letih. To delovno turistično društvo je na državni praznik že 10. po vrsti organiziralo Bučkin smenj. Bo res držalo, da so ljudje v takšnih majhnih vaseh dosti bolj povezani, kot v večjih mestih. Vsak vsakega pozna, kar ni nujno vedno pozitivno, a vseeno, državni praznik sem preživela v tej luštni vasici.

Pa čeprav sem želela v tej objavi malo več napisati o vrednosti ročnega dela v primerjavi s kitajsko plastiko, raje ne bom preveč. Pa vseeno: kljub ljubkosti smenja so me zmotili kramarji na drugi strani ceste, kitajski kramarji, ki so prodajali najbolj ceneno robo, ki si jo lahko zamisliš. Plastik fantastik, ampak to je tisto, ki pritegne 50 % ljudi, če ne več. Neverjetno, ampak nimam nič proti, eden ceni ročno delo, drugi pa ceneno robo. Helijevi baloni, kič od kiča, pa plastične igrače skorajda za enkratno uporabo, res pa le za par evrov, pa puške....Skoraj vsak drugi fant je v rokah držal puško in (ne mi zamerit), ampak le kakšen starš kupi svojem otroku puško?!?! Ni čudno, da so ročno izdelane stvari potem takoooo drage. Saj so res! V primerjavi s kitajskim kičem prav gotovo. A taisti ata, ki je sicer kupil svoji hčerkici Mačka Murija, ki se mu je zdel takooo drag, se je potem sprehajal še par ur po sejmu in voziček je bil poln raznorazne krame, od daljnogleda do puške in helijevega dirkalnika. Koliko bi šele lahko zapravil na kitajski strani ulice, če ne bi kupil Murija :) Pravzaprav sem skozi celoten sejem razmišljala, da nam očitno še ne gre tako slabo. Če sama ugotavljam, da so se v enem letu stvari zelo spremenile na slabše, kar se tiče prodaje ročnega dela, pa sem včeraj videla, da za nekatere nabiralce prahu še vedno najdemo denar. Pa naj bo to kitajski kič ali Maček Muri :)

















Ta dva "Harryja Potterja" sta bila najboljša - odšla sta vsak po svojo knjigo :) Še je upanje ...

Urška


23. jun. 2013

1. rojstni dan našega cARTa

Že en teden je, kar se je spet zgodil naš eden in edini sejem unikatnih izdelkov, celjski cART. Tokrat ni bil čisto navaden sejem, kar pravzaprav nikoli ni :) A tokrat je bil še malo bolj slavnosten, saj smo praznovali 1. rojstni dan: ples, petje, delavnice, torta, pa krasni izdelki in zadovoljni uporabniki. Vse to in še več se je dogajalo v soboto pred Osrednjo knjižnico Celje. In če kdo os Celjanov ne pozna carta....ja, potem živi na drugem planetu :) Kot vedno je domači sejem najbolj magičen in bil je tudi tokrat. Sama sem pripravila delavnico izdelave broške oziroma traku za v lase - marjetice in glede na to, da imam z delavnicami kar nekaj izkušenj, mi gre vse bolje in bolje. Če je otrokom izdelek všeč, ga delajo z veseljem in moje navdušenje nad končnimi izdelki in marjeticami, ki so se sprehajale po ploščadi, ni bilo nič manjše :) Krasno je bilo in še na mnogo let, dragi cart! Zdaj z Urškinim Rajem počivam do avgusta, potem pa spet v Celje na cART!

























Naj vas povabim še na BUČKIN SMENJ, ki bo v Bučki na Dolenjskem 25. junija med 9. in 15. uro. Tudi Urškin Raj bo tam!

Urška

17. jun. 2013

Sovice za 1. rojstni dan

Mala Inja je v soboto praznovala 1. rojstni dan. Njena mami si je zamislila zabavo v stilu sovic. Zatorej moja najljubša tema :) Ko me je prosila za pomoč pri ideji za drobna darilca za povabljene otroke, seveda nisem dolgo premišljala. Odločila se je za sovice ninice, ki konec koncev niso bile "drobna" pozornost, ampak kar konkretna :) Za nekoga, ki ne šiva, so izpadle krasne, otrokom so bile všeč, kar je najpomembnejše!
Zato sem danes ponosna mentorica :)
Tina pa me je prosila še za "sovasto" čestitko in takole je nastala mešanica washi trakov, izrezka iz Silhouette Cameo in nekaj rezov sem ter tja :)


Sovic res ni nikoli preveč :)
Urška


Kako zaviti dolgočasne bone?

Seveda, lahko izdelamo super lepo čestitko, vanjo zapišemo najlepše želje, se podpišem, dodamo bone in je darilo pripravljeno za predajo. A malo dolgočasno je vse skupaj...še posebej, če je prejemnica ustvarjalka, pa še časa ni za izdelavo čestitke. Potem zmozgaš in namozgaš takšen šopek. Pregledaš "zaloge" na vrtu, kjer se prav po slučaju bohotijo lepi zeleni listi, bone (ki so prav po slučaju vijola, kot je tudi naj barva prejemnice), zviješ v škrniclje, jih natakneš na palčke za čevapčiče, ki si jih ovil z washi trakom, vse skupaj povežeš z vrvico. Pa je darilce končano. Vse skupaj se mi je zdelo blazno enostavno, a zdaj, ko tole pišem, se mi ne zdi več tako :) Glavno je, da je prejemnici šopek priklical nasmeh na obraz, še bolj pa bo nasmejana, ko bo bone zapravljala :) Verjetno ;)
Pa lep začetek (vročega) novega tedna!
Urška

9. jun. 2013

Moj prvi ArtMar

Tako, pa je za mano moj prvi sejem v Mariboru, ArtMar. Veselila sem se ga, saj se mi je zdelo, da bo fino in nisem se zmotila. Dan se je kazal v svoji najlepši luči in po kislih dnevih je bil prekrasen. Ustvarjalke z vseh vetrov, številni obiskovalci in mnogo tujcev je zaznamovalo dan. Pravzaprav je bilo tujcev toliko, da že dolgo nisem slišala toliko različnih jezikov na enem mestu. Baletka in muca Maca sta tako na poti v Rusijo, pa bilo je kar nekaj nemško govorečih turistov, pa Hrvatov, nekaj takih, ki so govorili angleško. Prav presenetilo me je, koliko turistov je trenutno v Mariboru. Polno pozitivne energije je krožilo v zraku, zato v Maribor še pridem :) Nekaj utrinkov, ki jih je zame poslikala Danijela :)







Urška