29. feb. 2016

Prijemalka za posodo

Zadnji, tako redek dan v februarju, pač ne more miniti brez objave. Tokrat gre za izdelek, ki je med mojimi bolj dolgotrajnimi presenetljivo hitro končan. Kaj storiti, ko moraš prevleko za vzglavnik skrajšati in ti ostanejo flike? Kaj drugega, kot jih spremeniti v prijemalke za posodo :) Res to najprej pade na pamet :) A jaz sem naredila ravno to. Sprednji (ali zadnji, kakor želite) del je pisan, zadnji pa enobarven, s tem da sem ga pošila z barvami iz drugega dela, da sem ga malo poživila. Že vidim, da bo nastalo še kar nekaj podobnih.

Lep začetek delovnega tedna želim,
Urška

26. feb. 2016

Voščilnice za rojstvo

Spet (ali še vedno) sem pri voščilnicah. Če sem v prejšnjem postu razložila, zakaj v zadnjem času več papirčkam, veste vse. Pravzaprav sem se "prisilila" v to. A da ne bo pomote, čisto nič nimam proti :) Tokrat sem se odločila, da bomo z učenci izdelovali voščilnico za rojstvo v neobičajni obliki, naučili pa se bomo tudi z akvarelnimi barvicami in paličico za uho pobarvati odtis. Izdelovali bomo torej prvo voščilnico, druga in tretja pa sta nastali, ko sem se odločala, kaj bi z učenci poskusili, a nazadnje sem se odločila za prvo.


Urška

23. feb. 2016

Voščilnice (za rojstni dan ali kar tako) na zalogo

Tega izraza - "na zalogo" (kar se tiče papirja) pa pri meni že dooolgo nisem slišala. Navadno papirčkam le po povpraševanju, torej za točno znanega naročnika/prejemnika. In še to bolj redko. Da bi papirčkala več, pa sem se letos v šoli odločila, da nadarjenim učencem ponudim delavnico Voščilnice za različne priložnosti. Papirčkanje po domače, saj ne nameravamo delat samo voščilnice, ampak bomo oblekli tudi kak zvezek, naredili kakšno škatlico, knjižno kazalo, darilno vrečko. Zaenkrat smo imeli tri delavnice, kjer smo packali, po domače. Izdelovali smo ozadje z distressi in vodo, nato pa izdelali voščilnico za valentinovo in voščilnico za rojstni dan. Seveda pa moram vsako stvar tudi sama poskusit in zato imam zdaj nekaj voščilnic na zalogi. Gre za preprostejše voščilnice, namenjene kasneje tudi izdelavi z učenci in čeprav jih ni veliko, so to le peto in šestošolci. A njihovi izdelki se lahko mirno kosajo z mojimi, s kar nekaj nasveti in pomoči seveda.





Urška

19. feb. 2016

Dnevnik v mehki preobleki

Moram priznati, da so me ovitki za knjige čisto prevzeli. Kar stalno sem na lovu, kaj vse bi še lahko preoblekla v blago. Pravzaprav oblekla v blago, saj na platnice šivat ne morem, rada pa (kot ste opazili) delam ovitke. In domislila sem se, da bi tudi dnevnik ali zvezek za recepte lahko imel dvojno nalogo: lahko bi imel ovitek, ki pa bi ga lahko hkrati (če bi želeli) porabili tudi kot ovitek za druge knjige, ki jih beremo. Je nekoliko manjši in idealen za žepnice. Tako je nastal tale, za gospo, ki ima rada barve, lahko bo dnevnik, lahko bo zvezek za recepte, pravzaprav bo lahko karkoli, kar bo želela.
Še ene ovitke imam v mislih, za nekoliko manjše zvezke, te pa oblečem kdaj drugič.


Urška

4. feb. 2016

E + A

Pa nista zaljubljena, le naslov te objave ni smel biti "ovitek", saj se sama sebi zdim z njimi že malo sitna. A vsaj arhiviram jih, mogoče pa kdo dobi tudi kakšno idejo ... prvi mi je blazno všeč, malo drugačen od vseh ostalih :)
Urška

3. feb. 2016

Moj prijatelj Piki Jakob

Le kdo ne pozna Pikija Jakoba, prikupne že legendarne knjige pisatelja Kajetana Koviča. Pikija Jakoba je z ilustracijami upodobila Jelka Reichman. Knjiga je prvič izšla leta 1972. Piki Jakob je plišasti medvedek, ki živi pri učitelju (majhnem dečku) in njegovi družini. Medvedku je ime Piki, piše se Jakob. 

Se še spomnite?
"
Piki ne stanuje v gozdu, ne v živalskem vrtu, ne v cirkusu, ne v trgovini. Piki stanuje v bloku, v črnem nadstropju, na polici za igrače.

Pikiju je ime Piki, čeprav ni pikast. Tako mu je pač ime. Ni namreč vsakdo belec, ki se Belec piše, in tudi vode ne pije vsakdo, ki se piše Vodopivec. Tako je tudi Pikiju ime Piki.


Pikiju ni nikoli dolgčas. Vsako jutro se z medvedjo kočijo, v kateri je nekoč učiteljeva starejša sestra prevažala punčke, odpelje v medvedjo šolo. Z njim se peljejo tudi drugi medvedi in vseh skupaj je za cel medvedji avtobus. Dvema ali trem je ime Marko. Eden je Filip in majhni medvedki je ime Timika.
Potem so tukaj še Josip Jupiter, Benjamin in Floki, ki sicer ni medved, ampak pes, vendar hodi v medvedjo šolo, ker posebne pasje šole še nimamo.

Z učiteljem spiva v isti sobi in zato je Piki včasih tudi leteči medved. Ko se učitelj zjutraj zbudi, pogleda, ali jaz še spim, in mi vrže medveda na glavo. Piki prileti elegantno kot helikopter in me poščegeta po nosu. Tako se zbudim in zaradi tega mu včasih rečem: medved-budilka.

Zvečer gre Piki spat z učiteljem. Pripovedujeta si pravljice v medvedjem jeziku, ki ga jaz ne razumem. Kadar me ima učitelj posebno rad, položi Pikija k mojemu zglavju in, ko grem ponoči v posteljo, me Piki poboža, tako kot tudi jaz pobožam njega in učitelja. Ker ne znam medvedjega jezika, si ne pripovedujeva pravljic in hitro zaspiva. Vendar je Piki zelo izobražen. V sanjah se včasih pogovarjava po francosko. Pravi, da je bil nekoč v Parizu in da tam medvede kličejo Žužu. Prav rad mu verjamem, vendar se strinjava, da je Piki lepše ime.

Mogoče me bo Piki naučil medvedjega jezika. O tem se še nisva pogovarjala, ker sva oba zelo zaposlena. Piki se mora učiti za šolo, jaz pa moram pisati knjige."
Do mene je prišla prošnja po plišastem medvedku, prav (ali skoraj) takšnem, kot je Piki. Poslali so mi jo otroci enega izmed vrtcev, katerih skupina se imenuje po Pikiju Jakobu. Le kako naj ne bi upoštevala njihove prošnje? Malo sem primerjala, poskušala, rezala in nastal je PIKI. Piki, mehak in krasen, ki bi brez problema ostal kar doma. Tako pa je odpotoval do otrok v vrtcu in potoval bo od otroka do otroka in doživljal neverjetne dogodivščine. Kako mu bo lepo!





Urška

1. feb. 2016

Dve za krst

Papričkam res malo zadnje čase, zase sploh nič, večinoma za druge. Za vse res ni časa. Potem pa ko me kdo prosi za kakšno čestitko, se držim preverjenih ustaljenih praks. Ta prva čestitka za krst je že takšna. Še vedno se je obnesla, pa se bo tudi tokrat. Druga, v zelenih odtenkih, pa je malo drugačna, a ima tudi krog v osrednjem delu. Ta mi je še lepša kot prva. Pa vam?

Lep teden želim!