11. jan. 2009

Moja šiviljska zgodovina ... in Muca Maca

Spet se bom malo podala v zgodovino, kar zadnje čase, kar pišem blog, rada počnem. No, saj potem, ko bom predstavila vse, kar sem že počela, se bodo učne ure zgodovine končale.

Danes nekaj o šivanju. Moja babica je bila šivilja. Kot majhna punčka sem jo večkrat opazovala, kako je krojila obleke ter jih šivala v svoji majhni šiviljski sobici v Ljubljani. Večkrat mi je seveda kaj zašila, najbolj pa mi je v spominu ostal krokodil – igrača, ki ga še zdaj hranim, čeprav je star skoraj 30 let:

Druga stara mama je bila prav tako navdušena nad šivanjem, čeprav šivati na stroj ni znala, pač pa je želela, da bi se moja mama naučila šivati in je zato kupila šivalni stroj. No, do tega žal ni prišlo, sem pa se spopadla s šivanjem jaz. Nisem sicer nek šiviljski mojster, ampak mi je pa všeč, da znam kaj zašit, popravit, zarobit, naredit kakšen kostum, pa še kaj. Tako sem v srednji šoli krojila in šivala sestrinim punčkam obleke, nekega dne, ko je bil brat še čisto majhen, pa sem naredila pajac zanj. Ta je zgodovinske vrednosti in ostaja doma tudi zato, ker sem ga zašila sama:

Fino je, da si znaš zašiti kakšen kostum. Pustni, na primer. Če se sestra dan pred pustom spomni, da bi bila Superman, no Superwoman, greš v Špar, kupiš rjuho (ker so vse trgovine z blagom že zaprte) in eksperimentiraš:

To sva bile midve z mamo lani za pusta – Indijanka in mačka:

Na ta zborček sem še posebej ponosna. Lani smo v okviru projekta Evropska vas preučevali Finsko in ker je 2. razred plesal na finsko polko, sem jim naredila poenostavljene finske noše – a niso luštne?

No, pa smo že pri koncu – pri igračah. Malo so me obsedle. Tako luštne so, da bi jih naredila kar celo četo. Najprej so prišle na vrsto muce. Takšne in drugačne. Najprej dve karirasti za naša »tamala«, Tino in Jureta:

Potem pa sem na nekem blogu zagledala malo drugačne mačkonke in se malo zaljubila vanje. To je bila mačkonka, s katero sem otvorila moj blog. Tista je nastala najprej. Ko jo je videla mala punčka Klara, se je prav tako malo zaljubila vanjo. Zato je naslednja mačja mladička prav za njo. Slišim, da se je je zelo razveselila in jo takoj nesla pokazat vsem svojim otrokom. Jo predstavila kot MUCO MACO in potem sta bili samo oni dve. Vse ji je razkazala, imela je častno mesto ob Klari pri kosilu in igranju. Ko so šli na izlet, je bila njena osebna vodička in potem njena predstavnica za stike z javnostjo. Želi si, da bi se lepo razumela z vsemi njenimi otroki, zato jih ni vrgla iz postelje, ampak se pač malo bolj stisnejo. Ob takem poročilu se človek kar razneži!

Ko bi le vsi mačkoni našli tako topel dom!

3 komentarji:

Suzy pravi ...

Saj vem, da znaš tudi šivati. Ampak te muce... ena lepša od druge in ne vem za katero bi se odločila, da mi je ljubša. :)

Špela pravi ...

Ja, tale MUCA MACA je pa naša :) Krasna je in moja muca Lali jo ima zelo rada. Obljubim, da bomo lepo skrbeli zanjo, je že prava scrkljanka...

Urška pravi ...

to me pa zelo veseli - mama mačkonka jo kar malo pogreša :)))