Spet smo se dobile Otočanke. Že tradicionalno nekje septembra, oktobra v Dekanih, kjer nas gosti Suzy-1. Na pot smo se odpravile zgodaj, ob sedmih. Do Dekanov je ja dooolga pot. Aha, če maš nekaj postankov v Ljubljani, pa res. To so bili produktivno-zapravljalski postanki, pa tudi čas za kavo ni izostal. Po dooooolgi poti smo torej prispele v Dekane, kjer se je dobro čvekalo, jedlo, pilo, swapalo, mačkalo in delalo. Pogrešala sem kakšno delavnico več, saj mi živc ne da miru in zadnje čase skoz nekaj packam. No, nekaj pa smo delale. Pobudnica izdelav vintage čestitk sem bila tudi jaz, in sicer smo fotografijo naše Dodo iz začetka prejšnjega stoletja pretvorile v čestitke. Nastalo je 15 krasnih čestitk, ki jih bodo razstavile v prostorih društva Anbot. Skupinska slika lepotičk:
Pa še malo od bližje:
Jaz sem prispevala kar dve - ko padem not, mi ni pomoči:
Pri swapu nisem sodelovala, sem pa mačkala. Ob svetovnem dnevu izdelovanja čestitk je bila moja čestitka takšna:
Za Suzy-1, ki nas je pogostila s figovo marmelado in gostoljubjem, pa sem pripravila škatlico s trakovi. Upam, da ji bodo prišli prav:
Fajn je bilo. Na poti tja, nazaj in vmes. Kmalu spet ponovimo. Naslednjič se srečamo sredi novembra tudi v že tradicionalni Prečni na Dolenjskem. :)
2 komentarja:
Zdaj vem zakaj si napovedala zamudo :)
O,ja. Trakovi bodo še kako prišli prav. Saj veš, da me čaka še albumov :)
Objavite komentar