12. okt. 2010

Saj ni potrebno velikih besed ...

... da povemo, da smo žalostni.
... da povemo, da smo pretreseni ob izgubi nekoga, ki nam je bil blizu ... pa čeprav samo v enem segmentu življenja.
... da čutimo, kako ni fer, da odhajajo le najboljše punce.
... da smo veseli, da smo se spoznali in imeli priložnost družiti in učiti drug od drugega.
Mnogi ljudje prihajajo in odhajajo v naša življenja in le redki pustijo vtis. Sled humorja, dobre volje, pozitivnega odnosa do sveta in drugih, dobre volje in še enkrat humorja. Potem nikoli nismo več isti kot prej. Ena takih je dokončno odšla danes. Vava, dolgo nisem poznala njenega pravega imena, a imenovati jo vava je bilo dovolj. Dovolj za drobne nasmehe, iskrive domislice in humorne odgovore, ki smo jih delili na forumu in srečanjih.
Na zadnjem srečanju le tri tedne nazaj mi je rekla: "Ma ti punca si v krilu!"
"Ja, vava, samo zate," sem odgovorila. Kot bi vedela ... pa še rdeče krilo je bilo. Njena rdeča barva ... tako kot je rdeč moj prvi vezeni izdelek v življenju, mentorice Vave seveda:

Pogrešala te bom, mojstrica križkov :)

Ni komentarjev: