Glina je fajn

... samo kaj, ko traja toliko časa, da pridemo do izdelkov. Pravzaprav so to le polizdelki. Otroški motivi, za katere me je prosil gospod, ki se ukvarja z uokvirjanjem. Zato sem se odločila narediti malo večjo zalogo, on pa si je nekaj motivov že izbral. Glina je pečena in glazirana, pri nanosu glazure pa se še učim. Ponekod je je premalo, ampak izkušnje prinesejo tudi to. Pravzaprav je to moja prva samostojna peka brez nadzora učiteljice :) Če upoštevamo to, mi je kar lepo uspelo. Največ je seveda sovic, kaj pa drugega. Meni zelo ljube so tudi hiške na hribčku, pa slončki, pa drevesa s sovicami ... Pri fotografiranju pa sem se poigrala še z ozadjem. Vzela sem knjigo Čudežni vrt z ilustracijami Jelke Reichman, glina se prav zlije z ozadjem. Meni je všeč, naslednjič bo pa še bolje. Upam, da ta naslednjič ne bo spet šele čez eno leto.

Sejemska deklica

Postajam prava sejemska deklica. Tako me je včasih imenovala mama, ko nisem smela manjkat na nobenem sejmu v Celju. Vedno je bilo potrebno tudi kaj kupiti, drugače se je pasla mula kak dan ali dva. Danes me na te sejme ne spraviš več, le če je zelo nujno, me je pa zadnje čase (beri zadnja dva tedna) dovolj na drugih sejmih, ki pa so mi še vedno ljubi - ustvarjalni sejmi. Tja, kjer lahko občuduješ ročna dela najrazličnejših oblik in vrst, še vedno zelo rada pokukam. Naneslo je, da sem v preteklem tednu aktivno soustvarjala kar dva.
Najprej sem sodelovala pri dobrodelnem bazarju društva Takatuka, društvu, ki se ukvarja s kreativnim preživljanjem prostega časa za otroke. Ko sem stopila v stanovanja, kjer ima svoj dom društvo, sem si zaželela, da bi tudi sama kdaj počela kaj takega. Toliko barv na kupu, prijazna oprema, otroci, pa krasni izdelki ... nekaj ustvarjalk se nas je nabralo, da smo predstavile svoje izdelke. Takšno luštno stojnico ne vem, če bom še kdaj imela :)

Spoznala sem nekaj krasnih ustvarjalk, občudovala izdelke, ki jih večinoma le preko ekrana, večino sem pa tudi že poznala, tako da je bilo popolne zelo prijetno.

V soboto pa je v Velenju potekal 1. art market. Tu se nas je zbralo še več, toliko krasnih izdelkov, nasmehov, pa obiskovalcev, ki so dosti ogledovali, nekaj tudi kupili, zato upam, da bo art market v Velenju tradicionalen. Se vidimo prihodnje leto?

No, da ne boste mislili, da sem samo hodila naokoli, nastalo je še nekaj novih sovic :)

Pravljično ...

je bilo v petek pri nas. Zaključili smo namreč celoletna pravljična srečanja s pravljicami in ustvarjanjem. S sodelavko, s katero sva vodili pravljični krožek, sva namreč za učence pripravili pravljični večer. Učenci so bili že cel teden čisto adrenalinski, midve pa prav tako :) Večer je bil res pravljičen, krasen, eden najlepših v šolskem letu. Se mi zdi, da tako za otroke, kot za nas, tavelike (otroke). Priprave na ta večer pa so seveda potekale že davno prej. Zanislili sva si, da bi kot presenečenje otroci prejeli vsak svoj predpasnik. JA, priprave so res potekale že dosti prej. A ker nama je bilo čez leto tako lepo, ni bilo nič težko.
18 predpasnikov sva tako razstavili kot perilo:



Za A., ki je v petek praznovala, in s katero sva "krivi" za uspeh pravljičnega krožka in večera, pa smo s skupnimi močmi pripravili darilo, dišečo pravljično hiško:

Drugo leto spet :))
Naslednji dan se je dobro vzdušje nadaljevalo. Sodelovala sem namreč na prireditvi Podeželje v mestu v centru Celja, kjer sem se predstavljala s svojimi izdelki. Malo sem poklepetala, srečala nekaj starih obrazov, spoznala nekaj novih in štiri ure je hitro minilo. Fino se je bilo predstaviti tudi "domačemu>" občinstvu.