Prijatelji so angeli, ki nas dvignejo, ko naša krila pozabijo leteti

Ta misel se mi je zdela prav primerna za tokratno malo pozornost, darilce za meni ljubo osebo. Podobnega ptička sem spet nekje videla in takoj sem ga vzljubila in MORALA zašiti. Zadnje čase so me namreč prav obsedli tuji šiviljski blogi. Ker kroja nisem imela, je bil prvi sicer podoben čudnemu »štumfu«, a tokrat je v drugo šlo rado. Nastal je lušten ptiček, z napakami seveda (kje jih pa ni, a bo drugič bolje), darilo za našo »taglavno«, ki sploh ni taglavna, pa opravlja vse naloga taglavne – našo Fikus na Otoku zakladov.
Zato, ker si, ker brez tebe ne moremo funkcionirati, ker nam uresničiš vse, še tako čudne želje, ker si fajn, ker je fajn s tabo poklepetat (po 6-ih urah bi še kr lahko sedela pri tebi, pa čvekala, dobro zate, da sem morala it po krofe :), zato je zate ta ptiček. Upam, da ti je všeč.

Torej, vse skupaj je bilo zapakirano v škatlico, ki sem jo prvič videla pri Petyi, pa je bilo potrebno tudi to poskusiti – zavezano skupaj s trakom:


Pa brez traku – čisto nič nakičena, ker vem, da tega Fikus nima preveč rada :) v rjavi barvi seveda. A brez ptičk, mojih novih štempiljk, pač ne gre:


Ko odpremo, je ptiček pripravljen na vzlet:


In še v letu:

P.S. Tisto bo pa zanimivo tudi za druge, verjemi!