Pri sosedi je lepo

Skoraj vsak mesec se dobimo pri "sosedi" in se mamo fajn. Deset kokošk na kupu, gora ustvarjalnega materiala in dobra volja, kaj še češ lepšega?? Zadnje čase so kofetkanja pri sosedi vedno zelo produktivna in današnji pridelek je pridelek kofetkanja pri sosedi - nekaj transferjev in nekaj drugih reči:






Kmalu se spet dobimo, jupi :)))

Kofetarca številka xy

množijo se, množijo :)

pa še so v delu :)

Petelinov ni nikoli preveč

Še zadnjič (recimo), tokrat v (skorajda) dvometrski varianti. Škatle, plastenke, karton, kaširanje, pobarvan z akrilnimi barvami. Sestavljali so ga učenci z mano, barvali pa pri kolegici.

City Magazine, 15. februar, stran 34

Mate kej za pusta hrusta??

Kaj drugega naj bom letos kot portugalski petelinček iz Barcelosa...


Ideja in izdelava by me :))))

Bilo je eno fajn srečanje

Tokrat v Litiji. Srečale smo se na megleno višinskih pripravah na pravljično beli lokaciji bogu za hrbtom nad Litijo. Že sonček je nakazoval, da bo dan lep, poln smeha, klepeta, vzhihov občudovanja in tudi ustvarjanja ... in prav tak dan je tudi bil. Bile smo pridne, puncam sem pokazala foto transfer in nastalo je obeskov za celo trgovino. Nekatere so štrikale, druge počele kaj drugega, skratka bilo je fajn. Upamo na skorajšnjo ponovitev :)
Za organizatorki Lili in Aliko sem pripravila darilci:

Za vsako glineno posodico in broško, zapakirano v lični škatlici:


Tokrat sem sodelovala tudi pri mačku v žaklju in v škatlico sem dala nekaj bonbončkov, broško in malo mično gospodično - vse v stilu Valentinovega, ki je bil tema mačka:


Predala pa sem tudi kofetarco za kofetarco:))))

Kdaj bo naslednje srečanje????

Spet sem sestavljala ...

... nakit :)








Zdaj mam pa za nekaj časa dovolj. Drugo delo kliče :))

Broške, broškice

... za valentinovo, dan žena, materinski dan ali kar tako ...

Petelinček iz Barcelosa in druge portugalske zadevščine

Predlani Finska, lani Irska, letos Portugalska. Jp, spet se bom malo dotaknila šole. V projektu Evropska vas, ki ga vodim na šoli, letos spoznavamo Portugalsko. Celo leto nas spremlja, izdelujemo izdelke, se pogovarjamo o deželi ter kdaj pa kdaj naredimo kaj mega velikega. Petelinček iz Barcelosa je že tak, a ta še ni končan, pa ga pokažem kdaj drugič. Nastal pa je manjši v obliki blazinice. Saj ni res, pa je, 2. del, bi se tudi lahko glasila ta objava, saj sem delala to, kar zelo redko - vezla :) Ampak pri takšnem luštnem vzorcu sem težko rekla ne :)

Zadevščina ni tako majhna, je velika nekje 30 x 25 cm, tako da sem kar nekaj časa vezla. Po dooolgem času.
Portugalska legenda o petelinčku iz Barcelosa govori o galicijskem romarju, ki se je iz Barcelosa na Portugalskem vračal v Santiago de Compostelo v Španiji. V Barcelosu je bil obtožen, da je ukradel nekaj srebrnine ter obsojen na smrt z obešanjem. Vztrajno je zatrjeval, da je nedolžen in v pritožbi prosil za srečanje s sodnikom. Le-ta je bil ravno pri kosilu, na mizi pa se je bohotil pečen petelin.
»Če sem nedolžen, bo ta petelin vstal in trikrat zakikirikal!«, je dejal romar.
Sodnik je njegovo pritožbo ignoriral, a na dan obešanja je petelin nenadoma vstal s pladnja in trikrat zakikirikal. Sodnik je sprevidel svojo napako in izpustil romarja na prostost. Legenda o petelinčku iz Barcelosa se je skozi stoletja prenašala iz roda v rod, petelinček pa je na Portugalskem simbol vere, pravice in sreče.

Portugalci pa so bili tudi veliki raziskovalci, zato sva se s sodelavko in njenimi učenci odločili izdelati portugalsko raziskovalno ladjo, male ladjice okoli nje in obvezne ribice. Tudi ta zadeva je vse prej kot majhna.


Da pa ne kažem samo s šolo povezanih izdelkov, sem sestavila dve ogrlici, no, v bistvu sem ju samo obesila na vrvico:
en prastari obesek:

in en transfer:

Toliko zaenkrat, ostalega pa še ne morem pokazat.

Gospodična Mična in škratov snežak

Včeraj sem obljubila še nekaj glinastega. Tisto, kar je danes oživelo, dobilo oči, nos in usta. To je mici micena gospodična Mična in malo večji, a še vedno mali škratov snežak. Še posebej slednji mi je zelo ljub, a mislim, da bom ostala kar pri abstrakciji - mi bolj leži :))


P.S. - Lidočka, vidiš, TA škrat mi pomaga pri delu :))))

Glinasta zgodba se nadaljuje

Že kar nekaj časa hodim na tečaj gline. Še malo, pa ga bo v bistvu konec :(
Moji čisto prvi izdelki so bili zvončki, potem pa je bilo na naslednjo peko potrebno kar malo počakati. Pri glini pač ni tako, da bi bili izdelki kmalu gotovi. Veselje ob drugi peki je bilo zato toliko večje. Predstavljam tako moje prve testne izdelke, preizkušanje tehnik in preizkušanje barvanja ter glaziranja. Vse to sem opravila sama, pod budnim očesom moje učiteljice seveda. Izdelki niso veliki, ampak je veliko malenkosti, verjamem pa, da bom sčasoma prešla tudi na večje izdelke. Idej je veliko ... samo toplejše dni v mojem cimru za groba dela bo treba priklicati. Zdaj je tam prav pošteno mrzlo. Ko gledam izdelke moje učiteljice, ki dela tudi raku tehniko, se mi kar zvrti pred očmi. Toliko tehnik, toliko znanja, kakšni izdelki! Noro :))
Sama sem se najprej preizkusila v beli glini. Meni je najlepša. Nekaj izdelkov pokažem danes, nekaj pa jih moram še dokončati in še pridejo na vrsto.
Najprej krožnik, ki je razpokal, saj sva po pomoti vzeli glino za raku tehniko. A že zdaj je krasen.

Nato nekaj odtisnjenega in vijola:

Sledi moja najljubša sklečka, čisto bela, a prav zato meni zelo zelo lepa:

Sledi nekaj "šatuljic" - učenje sestavljanja posod s tehniko kačic na tri različne načine:

Pa spet nekaj eksperimentiranja s skledicami:

Pa še dve ploščici, ki bosta nekoč prilepljeni na leseno širšo osnovo:

In na koncu še dve zaljubljeni ribi, ki nastaneta, ko se ti zvončki ponesrečijo :)))

Se nadaljuje :))