Patchwork in spomini

Patchwork ali po naše krpanka mi je bil vedno všeč. Kombiniranje koščkov blaga v umetnine, odeje, prevleke, prte se mi je zdelo zelo zabavno in hkrati zapleteno. Dokler sam ne poskusiš, je zapleteno, a potem ... ti "zalaufa" kot dobro naoljen stroj. S patchworkom sem se že spogledovala (se spomnite portugalske odejice?),a pravih patchwork odej, prtov, prevlek si še nisem upala izdelovati. Ker pravkar obiskujem šiviljski tečaj, sem upala, da se bom naučila tudi patchwork osnov. Dobila sem jih, še več: zdaj si želim na tečaj patchworka. Tako zelo sem padla v to tehniko in tako zelo mi je užitek kombinirati blago, barve, oblike.
Moj prvi pravi patchwork izdelek je torej tu:

Pa še drugi tudi. Saj pravim, ko padeš noter, ni pomoči :)

Danes, na dan spomina na tiste, ki so nam bili blizu in smo jih imeli radi, je pravi čas, da pokažem tudi stari šivalni stroj moje babice, ki je bila šivilja in je že skoraj 18 let ni več med nami. Šivalni stroj je sameval v kleti, star, že malo rjast. Jaz pa sem si obljubila, da ga bom prenovila in nekoč postavila v dnevno sobo. Dnevne sobe še nimam, a prenovo sem že opravila (ne sama seveda). Prenova je bila uspešna, stari šivalni stroj je postal mizica, na kateri se bo prav gotovo kdaj bohotil kakšen patchwork. Že ta na sliki mu kar pristoji :)

Moram posebej omeniti, da na področju patchworka že nastaja nekaj novega? :))
Lep (nekoliko krajši) teden želim!