Hvala je čudna reč. Nekdo te hvali in resno misli. Drug te hvali, za hrbtom pa opravlja. Vsak dan je tako. Vsepovsod. Med iskrenimi ljudmi je lepo živeti. Pa kaj, ko so tudi iskreni ljudje danes redki. Žal. Kako pogosto na dan rečemo hvala? Pa prosim? Redko, preredko. Včasih se sama rebi res zdim čudna. Ko sto in večkrat na dan ponovim izvoli, prosim ... pa včasih kar ni odgovora. Kot bi govorila kitajsko. Kot bi otroci kar pozabili ali nikdar slišali za ti dve besedi. Saj včasih se hvaležnost lahko izrazi tudi na druge načine, a preprosti hvala je najmanj, kar lahko pričakuješ od nekoga, ki mu narediš nekaj lepega. Mu pomagaš, svetuješ, narediš delo namesto njega ...
Kako pogosto se zgodi, da dobiš sporočilo: "Pri meni na blogu nekaj podarjam. Čeprav se ne poznava, se mi zdi, da bi ti stvari, ki jih podarjam, prav prišle."
Prav to se je zgodilo zadnjič. Prav osupla sem bila. A ker ljubim presenečenja, sem se oglasila na krasen blog z imenom
Blackbird bags, ki ga piše Kristina in za nagrado prejela paket krasnega blaga.
Paket je včeraj prišel. Poln zanimivih vzorcev, ki ga bom z veseljem uporabila, ali pa ga bomo porabili v šoli.
Res HVALA, Kristina, da si me opomnila nase, na nagrado, ki jo podarjaš in na svoj blog! Obiščite ga tudi vi!
4 komentarji:
Malenkost ;) Hvala tebi za sodelovanje. Tako lepo si napisala, da mi je kar malce nerodno...
Ja, lepo si to tole napisala in predvsem zelo resnično. Hvala! Kristinin blog pa spremljam in mi je zelo všeč njeno delo, lep pisan paketek ti je poslala in brez dvoma ga boš znala ti odlično uporabiti.
Čestitke za dobljeno blago!Iz njega boš ti naredila spet luštne stvari, ki jih bomo lahko občudovali!
:)
Zelo dobro povedano!
In luškano blago.
Objavite komentar