Papir je prav fina stvar, a če ga dolgo ne uporabljaš, postaneš kar malo lesen. Vsaj takšen sem imela občutek pri izdelovanju teh parih čestitk. Ni in ni šlo. Že zato jih je nastalo le pet. Mogoče kdaj drugič. Zdaj sem res tako vpeta v šivanje, da me kar vleče v moj bunker k stroju in flikam.
Najbolj fino je gledat otroke v knjižnici, ko berejo. Ko se zleknejo na dve veliki blazini zadaj v našem pravljičnem kotičku in se zatopijo v čarobni svet zgodb. Dve veliki blazini, ki ju je sestra hotela vreči v smeti, sta pravi hit. Zato sem se odločila, da iz zastojnskega blaga sešijem še nekaj blazin. Osem jih je nastalo. Oblika? Je potrebno kaj reči? Napolnjene so s stiropornimi kroglicami, ki sem jih nekoč davno kupila celo ogromno vrečo. Pa še jih je :)
Zdaj pa študirat, kako zašit Pujso Pepo. Tapravi izziv :)
9 komentarjev:
Opa, tebi pa ni dolgcajt. Blazine pa so fenomenalne.
Voščilnice so krasne. Meni zelo všeč, sta prva in peta. Zelo simpatične so tudi blazine :). Lp
Prav nič se ti ne pozna, da malo manj ustvarjaš s papirjem. Vidim da ti vse prav pride in da se da fajn pokombinira :).
Blazine, ohhh, Urška........Prelepe, iz svoje kože pa ne moraš, kaj ne??
Vse je izjemno lepo. Voščilnice so krasne in sovice tudi.
Krasne čestitke si naredila, res nekaj posebnega!
Sovice pa so kot vedno fantastične :-))
Ja, papir je re slahko včasih prav lesen :)) Čestitke so lušne, sploj tista z drevesom, slončkom in metuljem mi je všeč. Te sovice pa so čudovite, še sama bi imela kakšno za podlago knjigi :))
Čudovite čestitke!Zelo lepo skombinirane, senčene, lepih barv!!!!
Sovice so pa tudi fantastične!
Čudovite voščilnice in nadvse dober bralni kotiček!
Zelo dobro obvladaš tele preskoke!
Objavite komentar