Ko ti polepšaš dan ...

... potem pa ga s takim lepim zapisom polepšajo tudi tebi :)

Tole objavo sem zdajle prebrala in jo moram deliti z vami!

Upam, da lahko prilepim to krasno fotko tudi sem...


HVALA!

Bacek Jon

Takole, saga pravljičnih junakov in junakov iz risank se tule spet prekinja. Zaključujem jo s prikupnim backom Jonom, ki mi je dal vetra, pa saj mi ga je lahko, glede na to, da je kr ornk bacek. Celega je v dolžino skoraj 60 cm. Tako se je malo afnal in malo skrival po vrtu:


Tole so bile pa res pravljične počitnice :)

Mojca Pokrajculja

»Mojca Pokrajculja je pometala hiško in našla med smetmi krajcar. Zanj si je kupila piskrček. Zvečer je zlezla vanj, legla in zaspala. Zunaj pa je bil hud mraz in padala je slana. Mojco Pokrajculjo je zbudilo močno trkanje na vrata njene hišice. ˝Kdo je zunaj?˝ je vprašala. ˇJaz sem, lisica. Oh Mojca Pokrajculja,lepo te prosim, pusti me k sebi …«
Mojca Pokrajculja je naslednja knjižna junakinja, ki je pri meni oživela. Saj bi bila čisto navadna deklica, če ne bi imela tega lepega pikastega lončka. Lahko sedi na njem, čisto stabilno, saj je pritrjena nanj, lahko pa jo tudi odpnemo in se z njo igramo :) Je pa kar velika tale Mojca, čisto konkretna gospodična :) Zgornjo je ilustriral Marjan Manček, takole pa izgleda v moji izvedbi:

Naslednji pa je črno-beli junak risanke :)

Čebelica Maja

Saga knjižnih junakov se po kratki pavzi nadaljuje. Vedno znova me prememi kakšen junak, ki ga želim iz pravljice spravit v blago, zato bo verjetno nastalo še nekaj pravljičnih likov. Zanimivo, da nisem našla prav nikogar, ki bi se ukvarjal s to vrsto ustvarjanja. Ročno zašitih knjižnih junakov je res malo, no, tuji se najdejo, a slovenskega ne najdem nobenega. Kako zanimivo bi bilo kdaj sodelovati na primer pri kakšni lutkovni predstavi, kjer bi skreirala like ter lutke tudi zašila ... Zaenkrat naj bo dovolj takole, eden za drugim. Tokrat je na vrsti najljubša čebelica, čebelica Maja.

Včeraj pa je nastala še ena slovenska junakinja, samo pikast lonček ji še manjka :) Pokažem jutri :)

Super pisan paketek

A ni hecno, sama se nimam za preveč pisano osebo, oblačim se v glavnem v temne stvari, a ko pridemo do šivanja, bolj ko je pisano, boljše je. Tako je pred dnevi šel ne pot ta pisan paketek, ki ga kažem šele danes, da prejemnica ne bi preveč kukala semle:

Spodaj pa se skriva predpasnik v ptičkah z obveznim mafinčkom:


Pisano, da bi težko bilo bolj :) napolni z energijo, ki jo v teh sivih dnevih tako pogosto rabimo. A danes je sprehod po sončku še bolj prijal...

Hiške, takšne in drugačne

Nekoč davno sem nekje na netu videla hiške toaletke. Vtisnile so se mi v spomin in včeraj je bil pravi čas za nekaj novega. Ostankov je dovolj, temnega blaga za notranjost tudi, zato sem se lotila pravljične hiške - peresnice. Prav dober občutek je, ko tako pospravljaš ostanke in na koncu nastane iz neuglednih ostankov čisto nov, krasen izdelek. Za ponovit, še posebej, če bo interes, ali pa kar tako :)

Sproščeno igračkanje

Nakit zadnje čase izdelujem poredko. Preredko. Decembra me je nekaj naročil dobesedno prisililo, da sem vzela spet fimo v roke. Prav uživam v tistem sproščenem igračkanju, kjer pravzaprav ne počnem nič novega, a vseeno prav prija. Ti kosi spodaj so produkt takega sproščenega igračkanja. Nikoli sicer moji izdelki ne bodo preveč kvalitetni, ker brušenje do onemoglosti ni "my cup of tee!, ampak kdo pa pravi, da moramo biti popolni. Glavno, da uživamo v tem, kar počnemo :)

Zajček Sivko

Zajček Rjavko je kultni zajec vseh tistih, ki so jim všeč pravljice, saj nastopata veliki in mali zajec v pravljici Ali veš, kako te imam rad? S tem zajcem v mislih je nastal zajec Sivko, saj je njegov kožuh namesto rjav tokrat siv. Ni sicer prvi zajec, ki sem ga naredila, a ta je bolj profi, če smem temu tako reči. Zrisala sem ga sama in je prvi kroj, ki mi je res že v prvo tako dobro uspel. Čisto tako, kot sem si zamislila. Le za kakšno kasnejšo reprodukcijo bodo nastajali manjši bratci, saj je ta kar konkretno velik. Namenjen je v drugi razred, kjer bo učencem pomagal pri raziskovanju, mogoče pa kakega tudi obišče doma. Od mojega bo kar težko odšel ...

Še v vseh variantah:

In še repek:

Novi izzivi pa že pred vrati ...:)

Le kdaj me bo izučilo?

Nerada podarjam kupljena darila. Če se le da, izdelam darilo sama. In prav fino se mi zdi, ko mislim, da sem za nekoga izdelala darilo, ki mu bo všeč. A največkrat je najbolj všeč tisto, kar izdelam, prav meni. Je tako težko pokazati vsaj malo navušenja?? Verjetno bi ga danes doživela več, če bi šla v trgovino in kupila....kaj pa vem, nekaj blazno izrabljenega, kakšne mega skodelice za čaj. Kar bom verjetno naslednjič tui naredila. Se pa res sprašujem, le kdaj me bo izučilo? Podarjaj ročne izdelke, ki jih prejemnik zna cenit. Kdaj se mi bo to vtisnilo v možgane?? Verjetno ne še prav kmalu :) Meni kot ustvarjalki se zdi pač neverjetno, kako lahko nekdo, ki dobi ročno izdelano stvar, le-to podari naprej. Verjetno bi jo bolje cenil, če bi zanjo plačal. Ampak takšni itak te ne bi kupili. Saj jim ne zamerim, vsi pač tega ne znajo cenit in daj, podari jo naprej, ampak vsaj ne govori mi o tem. Naj živim v prepričanju, da ti je moj ročno izdelani izdelek všeč in ti nekaj pomeni. Na koncu pa itak največ pomeni prav meni. Vsi skupaj in vsak posebej. Najbolj prav gotovo cenijo moje izdelke tisti, ki jih kupijo, tisti, ki so pripravljeni za sovico odštet 14 e in za kaj drugega 20 in več. Ker to ni malo denarja za stvar, ki je nujno ne potrebuješ v življenju. Nekomu, ki zelo rad kuha, ki prireja kuharske večere s prijatelji doma, se mi je zdelo primerno darilo mini predpasnik, ki bo pasal barvi njene kuhinje. Le kdaj me bo izučilo?

Ne štiri, PET v vrsto :)

Dino-zmajčki...

Pisani zmajčki za pisano druščino...

Pujsa Pepa

Pred časom se je oglasila na mail gospa, ki mi je dala krasen izziv. Za Pujso Pepo sem že slišala, a zašila je nisem še nikoli. Takšne izzive imam najrajši, a vedno seveda terjajo nekaj časa in nekaj poizkusov, da narediš tako, da ti je všeč. Ko sem pregledovala splet za ročno zašitimi pujsami, sem odkrila stran beloruske ustvarjalke Julije in njen BLOG in njena varianta pujse mi je bila krasna. Prosila sem jo za napotke in poslala mi je približni kroj, ki pa sem ga morala kar korenito spremeniti, da sem dobila pujso Pepo, kot sem jo želela. Pravzaprav tako velike nisem imela namen zašiti, a nastala je prava ornk žverca, dolga več kot 50 cm, čisto prava za stiskanje, saj je izdelana iz mehkega flisa. Da se bo vedelo, čigava je, sem dodala na žepek še napis deklice, ki ji je namenjena. Jaz jo bom težko dala od sebe, sicer pa imam itak še njeno dvojčico s trikrat do petkrat manjšo glavo, pa bom stiskala tisto :)

Julija, thank you for your help one more time!