29. maj 2012

Pravljična noč z Mačkom Murijem

Vikend, ki je za mano, je bil v znamenju pravljične noči z mačkom Murijem, ki smo jo pripravili v šoli. Kot zaključek pravljičnega krožka sva se s kolegico odločili, da pripraviva bralno noč s številnimi zanimivimi aktivnostmi, ki so učencem všeč. Tako smo seveda brali, pa ustvarjali, kuhali, peli, iskali zaklad, pa še kaj. Toliko lepega sem imela namen napisati o naši bralni noči, pa ne bom. Ne morem. Ko bi bil človek narejen tako, da bi delal le za lastno veselje, bi bilo fino. Tako pa nehote, a vseeno povsem upravičeno, pričakujemo vsaj malo v zameno. Vsaj kakšno uro, ki bi ti jo dali, ker imajo dobro srce. A žal ne, namesto dobre volje, koliko damo učencem, so tu vprašanja, kdo bo plačal zajtrk, pa "ne, kakšne dodatne ure pa ne dobiš, saj to je v tvojem delovnem času, v tvoji obvezi." Zato ne bom rekla nič več. Bilo je fino, za drugo leto bom pa močno močno premislila, ali še. Saj to je vse v mojem delovnem času. Koliko časa porabiš doma, nikogar ne briga. Aja, saj sešila sem "samo" 35 peresnic kot darilo otrokom (oni so izrezali hiške, jaz pa sem skupaj sestavila peresnice), pa mačje uhlje, kartončke za na mizo in dve torbici, ker sta imela dva učenca zta dan rojstni dan, pa še kaj bi se našlo. Upam, da me bo kmalu izučilo!

8 komentarjev:

Vladuška pravi ...

Povsem razumem tvoje razočaranje in vse manj razumem, kako so lahko drugi takšni, da se jim zdi vse samo po sebi umevno. Ponavadi so to itak ljudje, ki najmanj pripomorejo k skupnemu dobremu. Verjamem, da če ne bi bilo zavoljo otrok, tega ne bi delala. Vsekakor pa ti jaz čestitam za ves tvoj trud, ki ga skozi celo leto vlagaš v otroke. Verjamem, da znajo in bodo še to cenili, ko bodo veliki.

Simona pravi ...

Punca, ne obupaj, čeprav verjamem, da si razočarana. Takih srčnih učiteljev manjka.

mihaela pravi ...

Kot je rekla Simona, ne obupat! Tudi jaz verjamem, da je težko, ampak če obupamo še preostali malo nori, ki nam je za skupno dobro, ki nam je za to, da bomo svet pustili vsaj malo lepši, kot smo ga dobili, potem nas čakajo res težki časi!

Barbi pravi ...

Te popolnoma razumem. V podobnih situacijah razmišljam, da če bom enkrat nehala s tem ekstra delom, ki ostaja neopaženo, bom nehala uživat v tem, kar počnem. In takrat bom postala taka kot "oni", ki gledajo le na to, kdo bo plačal zajtrk in da je vse itak v obvezi in v manjkajočih urah. Tega pa si sploh ne želim, zato bom še kdaj v zameno za otroško zadovoljstvo naredila kakšne viška ure. In vem, da ti tudi. :)

Sabina pravi ...

Urška, verjamem, da ste si pričarali imenitno noč.Če bi bila učenka vaše šole, bi mi ti ostala najbolj v spominu. Res posvetiš veliko sebe svojemu poslanstvu. Ostaja zadovoljstvo učencev, zagotovo tudi staršev. Naj te ta izkušnja izuči, a ne ustavi v tem, kar si,kar znaš, zmoreš in delaš predano.
Ko boš kot starejša dama srečevala te sedaj otroške obraze... nihče ne bo pozabil,ne tebe,ne uric,ne izdelkov...
Ostani svoja!

helena pravi ...

Oh Urška, čudovita si. Verjamem, da te takšne stvari potarejo, namesto, da bo dobila vsaj pohvale in da bi se še drugi potrudili, da bi bil "zajtrk zastonj" ali vsak sponzorski. Razumem tudi sistem v katerem delaš, da ni financ, vem pa tudi, da se z dobro voljo (vodstva), da narediti marsikaj. Dovolj o tem....
Prepričana sem, da ne boš prenehala s svojim početjem, ker te to izpolnjuje, ker v tem najdeš svoje osebno zadovoljstvo in ker, to rabiš tudi ti. Verjemi, da se ti trenutki, ki jih takole namenjaš učencem, še kako usedejo v srca otrok in se jih bodo z zrelostjo in starostjo toliko bolj in raje spominjali. Vem iz lastnih izkušenj, še sedaj se z veseljem spominjam učiteljice, ki nam je dajala nekaj več......:):)

HRANDICA pravi ...

POZNAM IN VSE MI JE JASNO. AMPAK NA KONCU SPET PREVLADAJO OTROCI IN NASLEDNJE LETO SPET NAREDIŠ ENAKO, ŽAL. TAKO JE ČE IMAŠ SRCE :)♥

DODO pravi ...

Več je vredno tvoje zadovoljstvo, uživanje otrok in lepi spomini, kot pa razočaranje ob slabem občutku.

Pravijo, da se vse prej ko slej povrne in vedno bolj verjamem v to!!!
Vztrajaj in uživaj!!!