Srečanje v Pomurju drugič

Pred dvema letoma se je v okviru foruma Otok zakladov zgodilo prvo dvodnevno srečanje v Pomurju in prvo dvodnevno srečanje na forumu sploh. Ker je bilo tisto srečanje nekaj posebnega, vprašanja, ali bom ostala en ali dva dni, sploh ni bilo. Pred dvema letoma nas je prespalo 6, zdaj že 11. In spet je bilo to eno nepozabno srečanje. Ko se na kup zbere 25 in več istomislečih, ne more biti slabo. Je lahko samo super fino. Za odklop prav primerno, tako prvi dan, ko smo malo šivale rožice, pekle langoš, ene so večale jajca (?!) in seveda se zadrževale okoli obložene mize. Tudi vino ni manjkalo. In smeh. In odklop. Skorajda bi sestavile ples foruma, a to sledi naslednjič, ko bo vsaka doma naštudirala svoj "muv".

Naslednji dan je sledil pustolovski del. Prespale smo na vikendu, obkrožene z vinsko trto. Zbudile smo se v megleno oblačno jutro, izza gričev je skromno kukalo sonce.

Dopoldan smo se potepale. Najprej smo obiskale center Pachamama v Kunovi. Fantastičlen obisk, krasni ljudje. Res vredno ogleda, če ste v teh krajih. Slovenec in Perujka inkovskega porekla sta si na mestu, kjer je pred 20. leti rasla koruza, ustvarila dom. Hiša organskih oblik je polna zemeljskih poslikav in neštetih naravnih mozaikov. Skupaj ustvarjata center harmoničnega bivanja, neskončne ustvarjalnosti in popolnega miru. Dom enega hektarja vsebuje doma narejeno ognjišče, polno energetskih točk, naravni vrt, podzemno savno v izgradnji in atelje, kjer Luz na naraven način izdeluje mila, kreme, olja, dišave in dodatke iz ekoloških sestavin in po lastnih recepturah, Andrej pa izdeluje izdelke iz lesa.
Ogledali smo si še izvir slatine, tako urejen kot tisti naravni v gozdu ter preko gričev prispeli v Gornjo Radgono.

  

Krasno je klepetati, super pa si je tudi ogledati stvari, ki jih drugače mogoče nikoli ne bi obiskal. Zato je bila kombinacija čvekanja in ustvarjanja prvi dan ter ogledov drugi dan popolna. Zdaj samo čakamo, da se opogumijo še kje drugje in se spet srečamo za dva dni :)
Za konec pa še tradicionalno slikanje z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Avstriji.

Hvala Eriki in Vlasti ter pomočnikom, da so nam srečanje omogočile. Drugo leto se vidimo!
Urška