Ko sva oddala avto na letališču, nama je ostalo še nekaj dni
in tri mesta, ki sva jih želela obiskati: Gent, Brugge in Antwerpen. Razdalje
so majhne, tako da si iz Bruslja v Gentu v manj kot tričetrt ure. Vlaki so sodobni, zelo
všeč mi je, da kupiš karto le za določen dan, na kateri vlak pa boš šel, je
čisto vseeno, saj imajo enotne vozovnice za vse vlake.
GENT se je razvil ob ustju reke Leye in je bilo
od 13. stoletja glavno mesto Flandrije. V 13. in 14. stoletju je mesto spadalo
med najpomembnejše evropske trgovske prestolnice. Bilo je središče tekstilne
industrije, zaradi česar je bilo eno najbogatejših evropskih mest. K njegovemu
hitremu razvoju so pripomogli tudi številni kanali, skozi katere so trgovci
tovorili številne dobrine. Vsako leto mesto obišče na tisoče turistov iz vsega
sveta, ki si ogledajo srednjeveško podobo starega mestnega jedra. Mesto je še lepše zvečer, ko so glavne
ulice osvetljene, podnevi pa se ob reki Leye sprehajajo številni
obiskovalci. Tudi tu se je ohranil lep predel begijnhof, kjer so živele samske
ženske svoje življenje. Katedrala sv. Bavona v Gentu hrani eno največjih
kulturnih dragocenosti tega dela Evrope. Ogromni Gentski oltar je mojstrovina
bratov Hubrechta in Jana van Eycka. Že to, da se je ohranil, je velik čudež,
saj so ga rešili pred vandali, pa pred požarom, nekatere dele so ukradli, jih
prodali. Gent deluje bolj svetovljansko kot Brugge na severu, pa tudi lepše
vreme naju je razveseljevalo. A vseeno je zame najlepši »sosednji« Brugge.
BRUGGE se je
razvil kot srednjeveški trgovski center in je povečini ostal tak, kakršen je bil v 16.
stoletju, ko je zasutje reke Zwin z muljem presekalo njegove vodne trgovske
poti. Lahko rečemo, da je Brugge kulturna prestolnica Belgije. Je eno izmed
najbolj ohranjenih evropskih srednjeveških mest, z bogato srednjeveško
umetnostjo in arhitekturo, dobro hrano in toliko vrstami odličnega piva, da se ti
zvrti v glavi. Brugge imenujejo tudi »severne Benetke« ali »mesto mostov«, saj
Brugge pomeni tudi most. V Bruggeju je še vedno okoli 80 mostov; nekateri so
prave mojstrovine srednjeveške arhitekture.
V Bruggeju se da uživati. Razdalje so majhne, mesto je
obrobljeno s parki in naokoli prepredeno s kanali. Mesto je stisnjeno v »obroč«,
po sprehajalni poti pa zlahka prehodiš kilometre in se spuščaš in dviguješ ter
si ogledaš mesto z višje pozicije. Če temu dodamo še srednjeveške stavbe, tlakovane
ulice, kočije s konjsko vprego, cerkvene zvonove in mline na veter, dobite
popoln kraj, kjer si res lahko odpočiješ.
Prvotno mestno obzidje naj bi bilo v Bruggeju že v 1.
tisočletju, toda od šestih mestnih vrat ni ostalo nič. Od kasneje zgrajenih mestnih vrat so se ohranila štiri: Kruispoort, Gentpoort, Smedenpoort in
Ezelpoort. Na panorami mesta Brugge iz leta 1562 je razpoznavnih 25 mlinov;
danes so samo še štirje.
V Bruggeju sta pravzaprav dva velika trga, dva glavna trga.
Vsak po svoje je zanimiv, a Markt je veličastnejši. Tu je bil tedenski tržni
dan že od leta 1200 naprej. Cehovske hiše se dvigujejo v nebo, pa mestna hiša, ena
najlepših v Belgiji, zvonik Belfort in bazilika svete krvi.
Kar težko se je bilo posloviti, a vreme je bilo v Bruggu
neusmiljeno. Deževalo je cel dan in še malo, tako da sva lovila minutke in na
srečo odšla na polurno vožnjo z ladjico po kanalih ravno takrat, ko ni deževalo.
Zadnje mesto na seznamu pa je bil ANTWERPEN ob reki Šeldi. Po dveh tako izjemnih mestih, kot sta Gent
in Brugge, je bil Antwerpen čisto običajno mesto, razen krasnega glavnega trga,
ki je eden najlepših, če ne najlepši v tem delu Evrope. Antwerpen je četrto
največje pristanišče na svetu in drugo v Evropi, za Rotterdamom. Zahvaljujoč
pristanišču je mesto doživelo razcvet v 16. stoletju. Danes je Antwerpen eden
od treh glavnih centrov svetovne diamantne industrije, a muzej diamantov je že 2 leti zaprt. V njem poteka velik
delež trgovine z diamanti in obdelava najlepših primerkov.
Tako se je najina pot po Belgiji in Luksemburgu končala.
Krasna pot krasne arhitekture in ljudi, ki vsi po vrsti obvladajo angleško. Če
ne drugam, se zagotovo vrnem v Brugge, a v sončnem vremenu! Belgija je draga in mislim, da sva tretjino denarja porabila za pivo, ki ga je bilo potrebno
preizkusiti večkrat na dan, čim več različnih vrst. A če si kdaj skuhaš v
hostlu, ješ pomfri in vaflje, se da preživeti krasen dopust, ne da bi pri tem
bankrotiral. Evropa, to pravim, pa je še vedno zakon, kar se arhitekture in
zgodovine tiče, in Belgija naju je v tem pogledu prepričala. Še kdaj!
Urška
Ni komentarjev:
Objavite komentar