Pisan nakit in še nekaj mini darilc

Dopust in prazniki so pravi čas, ko lahko dokončamo stvari, ki smo jih začeli. Pospravimo pod preprogo staro in začnemo z novim. Kmalu bo moj blog praznoval prvi rojstni dan. Točno 1. januarja letošnjega leta sem se odločila in vse svoje ustvarjanje zapakirala v ta blog. Če pogledam nazaj, sem ustvarila ogromno - se veliko naučila, dobila veliko spodbudnih besed in veliko dobrih virtualnih prijateljic. Hvaležna sem za vas! Prazniki pa so bili pravi čas tudi za dokončanje nekaterih ustvarjalnih projektov. Drugi me na to še čakajo, na primer albumi s potovanj. Jao, kdaj bo prišlo na vrsto to?
Danes pa pokažem še nekaj kosov nakita, ki so skočili skupaj zadnje dni:
najprej nekaj variant kombinacij s fimo pištolico:




Sploh nisem vedela, kako veliko lahko prileze iz take mini pištolice.
Pa še trije (bolj ali manj posrečeni) poskusi foto transferja:




Seveda pa nisem delala samo nakita. Nastale so tudi blazinice za bucike v všečni embalaži za stare mame:





To je vse, kar danes lahko pokažem. Jutri pa še o darilcih za moji najljubši ustvarjalki, pa posebna čestitka in morda še kaj :)

Moji glinasti začetki

Glineni izdelki so mi že od nekdaj všeč. Občudujem vse tiste, ki jo mečkajo, mečkajo in mečkajo, potem pa rata nekaj čudovitega. Ali pa se jim ob peki razleti. Kakšno razočaranje mora to biti! Glino sem vedno spremljala malo od daleč. Se je malo tudi bala. Visoke temperature so zame bolj v eksotičnih krajih kot pa pri peki gline. Glazure, podglazurne barve, engobe, vsi ti izrazi so mi bli dokaj tuji. Ker pa se rada lotim novih, neznanih tehnik, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bom lotila tudi gline. Tako sem za rojstni dan namignila, da bi želela tečaj gline in voila, zdaj se vsak četrtek spopadam z bloki gline in spoznavam pojme, ki so mi bili prej neznani. S pomočjo učiteljice se (baje zelo uspešno) lotevam zaenkrat še manjših izdelkov.
Potrebno si je bilo urediti zvezek, v katerega si delam zapiske in skiciram izdelke, ki bi jih rada naredila:

Moji čisto prvi izdelki pa so bili beli zvončki, samo glazirani, v "raztresenem" stanju izgledajo takole:

Potem pa sem se lotila sestavljanja in nastal je mobile ter nekaj samostojnih zvočkov, ki krasno zvonijo:



V delu pa je še kar nekaj glinenih drobižkov, zato se nadaljuje ...

Dobrodošel, mali mož

Prihaja - majhen in šibak
in pravi, da je tvoj.
Prihaja - nežen in smehljajoč
in pravi, da te ima rad.
Prihaja - živ in razigran
in njegova pot pelje prek tebe
v veliki svet.

Dobrodošel, mali princ!

Sestavljen nakit

Na srečanju v Zagorju sem padla v fimo. Se spomnite? Končno sem uspela delčke spečt, polakirat, sestavit in poslikat. Dooolga procedura, a zdaj jih končno lahko pokažem:










Jih je ravno toliko, da je vsak po svoje poseben :)

Čestitka za 60 let in moj čisto prvi foto transfer

Patrick iz Francije bo 30. decembra dopolnil 60 let in zanj je ta dokaj pisana čestitka. Ker je to živahen gospod, naj bo temu primerna čestitka. Nič novega pravzaprav, malo papircev, reliefni listič, pobarvan z voščenkami, nekaj rožic (pa čeprav gre za moškega, a vseeno, saj je njegov praznik!), napis in to je to.

Da pa ne pokažem samo čestitke, je tu moj čisto prvi foto transfer na fimo. Za tiste, ki ne veste, kaj pravzaprav to je: gre za slikico, ki jo s posebnim postopkom prenesemo na fimo. Jaz sem sprintala sliko umetnice Natashe Wescoat na barvni laserski tiskalnik, na čisto navaden papir za fotokopiranje. Razvaljala sem bež fimo maso in položila sliko s hrbtno stranjo navzgor. Nato sem vzela čisto navadno vodo (baje je še bolje z alkoholom) in tapkala ter čisto narahlo gladila sliko, da se je papir svaljkal zaradi mokrote. Kar nekaj časa je bilo potrebno gladiti sliko, a rezultat je krasen. Ko se fimo speče, pa ga malo zmočimo, lahko tisto, kar nam je slučajno ostalo , še po pečenju malo posvaljkamo iz fima. Ta tehnika mi je všeč in naredila sem jih še nekaj, samo polakirani še niso. Tole sem polakirala kar nekajkrat, da se fino sveti (a na sliki se tega ne vidi). Za občutek, kako mi je uspelo, pa slika:

Lepo praznujte ...

Še en kupček novoletnih

Novoletne voščilnice so poslane, prvi prejemniki so jih že dobili, mislila sem, da jih letos ne bom več delala, a sodelavka jih je potrebovala in zato je nastal še ta kupček. Preprostih. Narejenih na hitro. Tako sem vsaj mislila. Na koncu sploh ni bilo hitro, je vzelo kar nekaj časa. Ni treba posebej povdarjati, da sem vzela "muštr" pri Mravljici :) upam, da ne bo huda :)


Zdaj pa mislim, da novoletnih čestitk letos res ne bom več delala. A do konca leta je še 9 dni ...

Naš Deep je doma

Moj cimr za groba dela

Ustvarjam vsepovsod. Največ pa v najini sobi. Imam svojo mizo, okoli, zlasti pa spodaj (da so malo skrite) pa je zloženih ogromno škatl. Pri takšnem majhnem prostoru je potrebno organizirat stvari. Do pičice natančno. Kadar ustvarjam zgoraj, to izgleda nekako takole:

Na žalost ali na srečo moram sestavine vedno pospraviti nazaj, saj je potrebno nekje tudi spat.
Dolgo sem razmišljala, da bi si v kleti uredila delovno sobo. Za groba dela. Da se čisto ne odcepim od civilizacije. Spodaj je namreč soba, polna krame, včasih je bil tam celo premog. Niso se pustili močno prepričevati, zato so pred 14 dnevi stekla prva dela. Na koncu se je izkazalo, da je cimr za groba dela povsem neprimerno ime, saj je sobica ratala preveč prijetna, da bi jo imenovala cimr za groba dela.
Najprej so drugi odtranili iz sobe odvečne zadeve - eno omaro, nekaj klumpa, še nekaj klumpa, pa kolesa. Potem sem očistila sobo in jo prebelila. Da bi postala prijeten prostor, kamor se bom rada vračala, je bilo "potrebno" poslikati edino prosto steno:

Nastalo je pravo pravljično mestece, s taburejem in malo mizico, kjer si gostje lahko odpočijejo.
Tudi miško imam:

Iz podstrešja smo prinesli staro mizo ter jo oblepili z linolejem, saj je bila površina mize zelo grda. Z linolejem pa je postala čisto drugačna. Slikarije seveda ne smejo manjkati tudi nad mizo - na plutovinasti tabli, enako tudi na predelanih lončkih za pisala:



Da pa mi ne bi bilo mrzlo v tazadnjo, prav tako pa ne mojim gostom, je bilo potrebno iz ostankov blaga sešiti blazine:


Da je na njih zašit približno isti vzorec kot je na steni, mi ni potrebno preveč razlagati, ane?
Brez blazinic pa seveda ne smeta ostati tudi naša mačkon Zoro in od jutri novi član gospodinjstva, kužon Deep:

Seveda iz sobe vse nismo mogli odstraniti. Ko sem prišla v sobo, me je blazno motila stara omara, ki je bila naložena z vsemi mogočimi stvarmi. Zato sem vzela kos blaga, ustvarila navidezno zaveso, jo malo porisala, pa je izgled mnogo bolj všečen:

Takole, to je moj cimr za groba dela. Papir ostaja v zgornjem nadstropju, sem pa se seli vse ustvarjanje, ki:
a) rabi veliko prostora: šivanje, barvanje z akrilnimi barvami
b) se praši oz. je lahko umazano: brušenje, žaganje, fimanje, dasanje, embossing, glina
Meni je všeč. Narejeno brez stroškov s stvarmi, ki so bile doma.
Si pa sploh ne upam pomislit, kako bom kombinirala stvari (in komplicirala) v nekoč (upajmo) "pravi" hiši. Jaaaa, komaj čakam :)))))