Slon v divjini ali moji klekljarski poskusi

KONČNO je tu klekljarska objava. No, na pol. Moja šica Lidija se je gotovo že spraševala, zakaj neki ne predstavim mojega klekljanja. Prav njej gre zahvala, da mi je to krasno umetnost predstavila in me naučila premetavati kleklje. Nikoli si nisem mislila, da bom JAZ to počela. Zakaj pa nisem prej predstavila mojih klekljarskih začetkov? Zato, ker zelo zelo redko klekljam. Zadnje čase. Pri meni je vedno tako, da se na začetku vedno zaženem, potem pa navdušenje malo uplahne. Ampak znam pa. In najpomembneje je znati čim več. Vsaj zame. Tale čisto preprosti slonček je nastal še lansko leto, a nekako ga nisem nikjer uporabila. Do včeraj, ko je zagledal te fantastične trave in se odločil za vedno ostati v divjini/na beležki za M. Misli na dopustu je naslov beležke/knjigice, kamor bo lahko zapisovala tisto, kar bo želela.


Zadaj:

Znotraj:

In zavito:

Predstavljam pa še nekaj mojih ostalih klekljarskih "podvigov", za katere je kriva Lidija - od najstarejšega (ki je nastal z ogromno pomoči), do najmlajšega:

Divji predpasnik

Sestra Tina je imela rojstni dan na začetku junija. Čestitko je že dobila, malo z zamudo pa še darilo. Poleg finančne podpore nekaj za hec. Za ne-tako-zelo-strastno-kuharico je idealen en predpasnik:) No, v bistvu dva v enem. Ena stran za divje zabave, kjer bo prava ŠEFica, druga stran pa za bolj umirjene zabave. Kroj sem pobrala pri enem domačem predpasniku, potem pa zašila brez šivov, oziroma so šivi skriti v notranjosti.
Za DIVJE čase:

Šivani detajl:

Pa še za UMIRJENE čase:

Detajl:

Domača naloga je bila, pozirati v darilu iz ene in druge strani:

Po naročilu za gluho deklico

Po naročilu sem naredila ta kolažni list, ki ga bo jutri, ob koncu šolskega leta prejela v dar gluha sedmošolka. Kolažni list je pritrjen na lepenko in se postavi na mizo. V opomin in v spomin, kaj se kljub "posebnim potrebam" v življenju da narediti.

Sončna sivka

Po zaslugi Dodo imam doma kar nekaj sivke. HVALA, Dodo, se še priporočam!
In za hitra darila, kot je tokratno, je krasna rešitev dišeča vrečka, napolnjena z omamno sivko. Tokratno je že takšno. Če dobiš vabilo za rojstnodnevno kosilo nekaj dni prej, je to krasna rešitev (pa tudi ob drugih primerih, vsaj zame). Dobro, da je včerajšnji dan prav klical po ustvarjanju. Tako sem si zamislila sončno, toplo darilo, da odžene skrbi, s katerimi se ubada slavljenka. Tako je iz ostankov, saj sem vse "sestavine" našla doma, nastala ta vrečka za sivko. Omamno diši ...

Namenjena pa je seveda, da se jo obesi nekam na vidno (ali nevidno) mesto:

Potem pa še čestitka, ki mora pasat zraven. Mislim, da mi je dobro uspelo, saj je meni zelo všeč :))

Pa še ležeča, detajl in notranjost:



Skupaj pa sončno darilo izgleda takole. Dodam še bonboniero v rdeči barvi, zavijem in voila, darilo je tu:

Jaz pa upam, da polja sivke vidim tudi v živo, saj se v sredo odpravljam v Provanso:

Ena moja, v mojem stilu

Itak ne morem mimo. Če se še tako trudim, vedno vi, moji bralci, pravite, aha, ta je sicer v drugi barvi, a v tvojem stilu. Pa čeprav je na primer roza. Eh, se ne bom sploh več trudila delat v ne-mojem stilu. :) Tokrat iste barve, že videno, a luštna. V zahvalo gospe, ki nam je podarila blago za naše male Irce. Seveda kot priloga darilu - glineni hiški (delo učencev).
Ležeča:

Stoječa:

In odprta:

V mojem stilu.

Za vikend v lepo njihovo

Otok Krk mi je že od nekdaj ljub. Najprej sem ga spoznavala skozi kolonijo v osnovni šoli, bila sem tam kot vzgojiteljica kar nekaj let nazaj. Ni predaleč, zato je najin pogost cilj za vikend ali podaljšan vikend. Tako sva dva pretekla vikenda preživela prav tam. Kamp Njivice - meni krasen, urejen, z dovolj sence, naravna plaža, lep sprehod do mesta zvečer ali kar tako. Prav več sploh ne rabim. Medtem ko je ta vikend minil v lenarjenju, branju na plaži, igranju enke in štiri v vrsto (hehe, samo še človek, ne jezi se, je manjkal), pa je bilo prejšnji vikend več časa za pohajkovanje okrog, obisk Krka, fotografiranje. Ne morem verjet, da sem tokrat prvič nesla s sabo fotoaparat. Nekako mi na morju za vikend ne pride na pamet, da bi vlačila s sabo v kamp še to. No, tako, dobrodošli v najino kraljestvo:)

Prejšnji vikend pa me je obsedel hudič z imenom kvačka. Ko sem se naučila kvačkat verižice, sem kvačkala in kvačkala in kvačkala, pa še vedno je verižica kratka. Sem se odločila, da je fino, da to znam, ampak pretirano se pa jaz s tem ne bom ukvarjala. Si predstavljate mene, še v pižami, razkuštrano, ko kvačkam. Evo, to je to:

No, to je blo prejšnji teden. Ta teden me je vase potegnila ena krasna knjiga.
Vmes pa so me kot duhovi spremljali tile:

Boh ne daj, da jaz to kupim :))
In vmes še tale. Moja najljubša in vedno dobrodošla:

Uživancija. Odklop. Kaj še češ več?

Malo poseben bonbonček za 10 000 obiskov

Evo, pa sem ga zamudila. 10 000. obisk namreč. Ker ste tako pridni, da obiskujete moj blog, se vam vsem najlepše zahvaljujem. Fino je, ko te spodbuja toliko fajn punc, zato sem vesela, da sem se 1. januarja opogumila in se vpisala v klub blogerk. V zahvalo in ob 10.000 obisku tudi jaz razpisujem bonbonček. Malo poseben bo. Kmalu se namreč odpravljam v Azijo in bom od tam za tistega, ki bo izžreban, pripravila majhno darilce. Kaj bo to, še ne vem. Če bom našla ustvarjalni material, potem bo to, verjetno pa kakšno darilce, ki ga bom posebej za izžrebanko kupila v Aziji.
Ste za?
In kaj morate narediti?
- napišite mi, kateri izlet ali potovanje ali znamenitost v Sloveniji ali tujini je na vas doslej naredil največji vtis in zakaj.
Časa imate do 28. julija, ko pridem nazaj, žrebala pa bom naslednji dan. Vabljene seveda tudi ne-blogerke.
Pa veliko sreče pri žrebu :)
Jaz pa bom pohajkovala tule:

Projekt pomladi je končan ...

...že nekaj časa, a poslikat zadevo je bila večja "umetnost". No ja, ne čisto. Nekje kar daleč nazaj sem si obljubila, da album s popotovanja po Boliviji in Peruju (jp, lani poleti, veeem) naredim, preden grem spet na potovanje. Daljše potovanje. No, to sem letos uspela. 1 točka zame. Danes je 10. junij. Tako veliko še za postorit, preden se čisto na začetku julija spet odpravim na pot:
- zmiksati lanski film (KRIZAAA)
- narediti scrapbook za brata za 20 let
- narediti album od Toskane
- iti na izlet v Provanso
- pripraviti vse za naslednje potovanje,
- pa še kaj bi se našlo.
HAHAHAHA, sem pa optimistka. 4. in 5. točka sta definitivni, za ostale pa nisem čisto prepričana - vse so le želje, če se bo ena uresničila, bo kar ok. Za drugo leto pa RES moram biti bolj pridna :)
Takole, albuma sta taka:

Ker sta bila albuma prav grozna v originalu, sem ju polepila z inkovskimi vzorci, da vsaj zgledata malo INCA.
Detajl:

Potem pa notranjost. Opremljena s številnimi računi, prospekti, denarjem, vsem, kar sem uspela nabrati na potovanju in prinesti domov. Še kokini listi so se znašli notri:




Seveda pa opremljeno s časovnim in kartografskim potekom potovanja:

Ane, da sem izumrla rasa, ki še počne kaj takega? :)