5. feb. 2012
Le kdaj me bo izučilo?
Nerada podarjam kupljena darila. Če se le da, izdelam darilo sama. In prav fino se mi zdi, ko mislim, da sem za nekoga izdelala darilo, ki mu bo všeč. A največkrat je najbolj všeč tisto, kar izdelam, prav meni. Je tako težko pokazati vsaj malo navušenja?? Verjetno bi ga danes doživela več, če bi šla v trgovino in kupila....kaj pa vem, nekaj blazno izrabljenega, kakšne mega skodelice za čaj. Kar bom verjetno naslednjič tui naredila. Se pa res sprašujem, le kdaj me bo izučilo? Podarjaj ročne izdelke, ki jih prejemnik zna cenit. Kdaj se mi bo to vtisnilo v možgane?? Verjetno ne še prav kmalu :) Meni kot ustvarjalki se zdi pač neverjetno, kako lahko nekdo, ki dobi ročno izdelano stvar, le-to podari naprej. Verjetno bi jo bolje cenil, če bi zanjo plačal. Ampak takšni itak te ne bi kupili. Saj jim ne zamerim, vsi pač tega ne znajo cenit in daj, podari jo naprej, ampak vsaj ne govori mi o tem. Naj živim v prepričanju, da ti je moj ročno izdelani izdelek všeč in ti nekaj pomeni. Na koncu pa itak največ pomeni prav meni. Vsi skupaj in vsak posebej. Najbolj prav gotovo cenijo moje izdelke tisti, ki jih kupijo, tisti, ki so pripravljeni za sovico odštet 14 e in za kaj drugega 20 in več. Ker to ni malo denarja za stvar, ki je nujno ne potrebuješ v življenju. Nekomu, ki zelo rad kuha, ki prireja kuharske večere s prijatelji doma, se mi je zdelo primerno darilo mini predpasnik, ki bo pasal barvi njene kuhinje. Le kdaj me bo izučilo?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
8 komentarjev:
Večkrat jo moramo dobiti po nosu, da nas jaz izuči. Preizkušeno...:):) verjame pa, da si bila razočarana, tudi jaz bi bila.
Draga Urška, še kako te razumem! Sicer ne gre za isto situacijo...ampak zelo zelo podobno. Človek hoče storiti nekaj dobrega, pa jih dobi po "punklu"... Ah...
Kar je dano, je v črno zemljo zakopano- tako smo rekli, ko smo bili majhni.
Sama se držim pravila, da je darilo res darilo takrat, ko z njim podarim tudi svobodo, da obdarovanec z darilom naredi, kar hoče. Morda je njegova naloga le biti posrednik med tabo in tistim, ki bo daru res vesel.
Svobodo "podariti naprej" si jemljem tudi sama. Morda na ta način povežem dve osebi, ki se niti ne poznata...
Pa sem ena tistih, ki rada naredim darilo sama in sem tudi vesela, kadar dobim doma narejeno stvar.
Poglej na zadevo še z druge plati. Želim ti, da ti dogodek ne vzame veselja ne do ustvarjanja, ne veselja do podarjanja.
Maja
Ja, nam ustvarjalkam je res težko razumeti, da nekateri ne znajo ceniti ročnega dela. Sama sicer nikoli ne podarjam naprej stvari, ki so bile namenjene meni v dar. Enostavno se mi to ne zdi prav, pa četudi gre za darilo, ki ni bilo po mojem okusu. Brez dvoma bi tudi jaz bila zelo razočarana na tvojem mestu, ampak kot pravi Helena, res moramo tu in tam dobiti po nosu, da nas postavi na realna tla.
Moja prijateljica vedno pravi: ne meči biserov svinjam. In sama se držim tega. Kar malo premislim kdo je "vreden" mojega ročno izdelanega darila, da ga ne bo zavrgel ali dal naprej. Res pa je tudi to, kar pravi Maja, da se moramo od podarjenega ločiti in pustiti obdarjencu svobodno izbiro kaj bo naredil z darilom.
Torej, drugič takim raje podari kupljeno (manj boli če mu ni všeč ;) in svojo ustvarjalno energijo raje všij v izdelke tistim, ki jih bodo znali cenit.
Je pa krasen predpasnik, sama bi ga bila zelo vesela.
o, Urška, mi je tako žal za tvojo izkušnjo! A ne ustavi se v svojem načinu podarjanja! To je tako dragoceno in neprecenljivo darilo, pa karkoli je že in četudi je kdaj v malce drugačnem okusu. Spoštovanje in namen štejeta. In zagotovo imaš toliko prijetnih izkušenj, da prevladajo. Lahko bi ga naročila še za kolegico, a ne?
p.s. Luštna preobrazba!!!
Tvoji izdelki so super mega in tisti, ki tega ne cenijo jih niso vredni. Svet je poln takšnih ljudi, a raje se osredotočimo na tiste, ki z veseljem sprejemajo in cenijo tvoj trud. Tale predpasnik je strašansko lep - že dolgo iščem kaj podobnega in ne najdem. Ga lahko naročim pri tebi?
saj ni tako hudo, kot sem napisala. :) sploh pa me take stvari niti slučajno ne morejo odvrniti od ljubezni do dajanja, podarjanja.
pastirica, seveda, javi se na moj mail, pa se dogovoriva (urska.sotler@gmail.com):)
Objavite komentar