27. nov. 2013

Ne morem verjet, da je skoraj december, jaz pa še o novembrskem cARTu nisem nič rekla...

Čas beži...kolikokrat slišimo to...in večinoma kar drži. December je pred vrati, sejmi se bodo vrstili eden za drugim, jaz pa sploh še nisem nič rekla o mojem najljubšem. Ja, verjetno ima vsak ustvarjalec svoj najljubši sejem. Mogoče zato, ker tam največ proda, ker je tam najboljše vzdušje, ker se organizatorji najbolj potrudijo, ker je tam doma. Veliko je dejavnikov, ki naredijo sejem prijeten, topel, cart. In zame je naš, moj cART vse to. Moj najljubši sejem. Mogoče je zgoraj našteto skoraj vse tisto, kar naredi cart poseben. Ker sem sama ena izmed organizatork, pa na vse skupaj gledam precej subjektivno, a pohvale drugih ustvarjalk tudi povedo svoje. Celje ni idealno sejemsko mesto, a pred knjižnico je prostor, ki je živ. V soboto se tu zbere največ ljudi, vonj po kavi napolni prostor, vrvež in otroški smeh pa se razlega naokrog. To naredi sejem dober. Poleg zgoraj naštetega seveda :)
In novembra smo se spet cartali. Ugotovila sem, da vam sploh še nisem pokazala moje najnovejše pridobitve. To je stojalo za moje pravljične slike, ki sva ga izdelala skupaj s tastom. Imam srečo, da se loti vsega, vse je doma, če pa ni, se pa dobi pri sosedih ali kje okoli. Tako sem zrisala, tast je sestavil skupaj, jaz sem pobarvala, dodala logo in krasno stojalo zdaj dopolnjuje mojo stojnico. Pisano, da oči bolijo...:)



Tudi naslednje novosti vam še nisem pokazala. Že na oktobrskem cartu smo označile začetek in konec našega sejma. Za to sem uporabila slikarsko stojalo, platno, nekaj barve in nastal je prepoznaven znak, ki opozarja mimoidoče, kaj se dogaja. Prav fotogenično je, zato so ga fotografski mojstri teh fotografij, Danijela Lončar, Sašo Novoselič in Tomaž Žnidar pogosto ujeli :)

Novembrski cart je bil v znamenju zime, ki nezadržno prihaja. Sama sem na sejmu zadolžena za delavnico. Ta naloga mi je pisana na kožo. Neznansko namreč uživam, ko skupaj z najmlajšimi izdelujemo same krasne reči: tokrat so bili to pingvinčki. Otroci radi ustvarjajo in po začetni suši, ko že misliš, da nikogar ne bo, se otroci kar "vsujejo" in miza je naenkrat premajhna za vse.  Resda tokrat nisem imela časa niti, da bi se sprehodila od stojnice do stojnice, a ni me zeblo, saj sem bila stalno v pogonu in sem delala tisto, kar rada počnem.









Še oklevate, ali bi prišli? Vabljeni! Spet se srečamo 21. decembra na božično-novoletnem cARTu!
Urška


2 komentarja:

Vladuška pravi ...

iiii, kaksno super stojalo imas in vsec mi je pri tem sejmu, da se dogaja, da lahko tudi otroci ustvarjajo in da je vse tako lepo pisano.

iris-irena pravi ...

tudi meni se zdi stojalo super, tvoja stojnica je prava paša za oči in prav je tako!
vse pohvale za tvojo vsestranskost!!

lp