9. jun. 2009

Pa ne že spet roza ...

Ne vem, kaj je to. Z vmesnim premikom v vintage sem že spet pri roza. Se mi dozdeva, da zadnje čase delam samo še v roza barvi. Kar premagovati se moram, da kaj ne potapkam z rjavo, malo posenčim z distresom, dodam vijuge. Sem si rekla, da vsaj za dojenčke morajo biti linije čiste. Tokratna čestitka je za malo dojenčico Julijo, ki je prišla na svet prejšnji teden. Tako všeč mi je bilo, ko me je prijateljica, njena mami, obvestila, da so vse čestitke, ki sem jim jih poslala, dali v okvir v otroško sobo. Seveda sem se morala že zato potruditi (no, kot da se drugače ne bi). In nastala je ta rozika, skombinirana iz kupljenih podarjenih stvari, izdelana s plastenjem in pa z obveznimi piškotki - ti so zadnje čase konstantno na dnevnem redu.
Rozika:

En detajl podarjenih (hvala, Dodo) dodatkov:

Pa še notranjost:

In skupaj s kuverto:

Zdaj pa upam na manj roza čase (pravzaprav se moram kmalu lotit rjavo-zelenega spominskega albuma - to bo že bolje, si bom malo spočila oči :)

3 komentarji:

Ninsi pravi ...

pa rozi ti gre prav super od rok:))

in tale kljuti česitkica:)))aaa, res je cortik:))))

Suzy pravi ...

Kako lušna rozika. Ja, res presenečaš s to roza :)))

Komaj čakam spet kakega izživlnjanja v tvojih barvah :)

Alenka pravi ...

Saj ti tudi rozike uspevajo, tale je prav zanimiva, toliko detaljev.