Moji glinasti začetki

Glineni izdelki so mi že od nekdaj všeč. Občudujem vse tiste, ki jo mečkajo, mečkajo in mečkajo, potem pa rata nekaj čudovitega. Ali pa se jim ob peki razleti. Kakšno razočaranje mora to biti! Glino sem vedno spremljala malo od daleč. Se je malo tudi bala. Visoke temperature so zame bolj v eksotičnih krajih kot pa pri peki gline. Glazure, podglazurne barve, engobe, vsi ti izrazi so mi bli dokaj tuji. Ker pa se rada lotim novih, neznanih tehnik, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bom lotila tudi gline. Tako sem za rojstni dan namignila, da bi želela tečaj gline in voila, zdaj se vsak četrtek spopadam z bloki gline in spoznavam pojme, ki so mi bili prej neznani. S pomočjo učiteljice se (baje zelo uspešno) lotevam zaenkrat še manjših izdelkov.
Potrebno si je bilo urediti zvezek, v katerega si delam zapiske in skiciram izdelke, ki bi jih rada naredila:

Moji čisto prvi izdelki pa so bili beli zvončki, samo glazirani, v "raztresenem" stanju izgledajo takole:

Potem pa sem se lotila sestavljanja in nastal je mobile ter nekaj samostojnih zvočkov, ki krasno zvonijo:



V delu pa je še kar nekaj glinenih drobižkov, zato se nadaljuje ...