Odločila sem se, da bom vse moje potopise od leta 2007 prestavila tudi na blog. Tiste krajše in tiste malo daljše. Začenjam z Bavarskimi gradovi 2007.
BAVARSKI GRADOVI 2007
Ob jezeru Chiemsee, v kraju Prien, sva se z ladjico popeljala na otok Herreninsel in si ogledala prvega od gradov Ludvika II. Bavarskega. Herrenchiemsee stoji na prijetnem malem otoku Chiemsee in je manjša kopija francoskega dvora Versailles. Ko je bil Ludvik Bavarski na obisku pri francoskem kralju, ga je njegova rezidenca tako impresionirala, da si je želel postaviti enako. Seveda je tam v manjši obliki, toda kljub temu se ponaša z ogromno sobo ogledal in je celo večja od tiste v Versaillu. Potrebovali bi več kot petnajst minut, da bi prižgali 2200 svečk, ki razsvetljujejo dvorano. Samo predstavljamo si lahko koncerte, ki so se odvijali v tej dvorani. Kralj Ludvik je veljal za zelo razsipnega kralja. Dvajset milijonov DM predstavlja zapravljeno premoženje za njegovo samo eno tedensko bivanje v tem čudovitem dvorcu.
2. grad Linderhof je verjetno najljubši grad kralja Ludvika II in je prava rokoko zakladnica. Je podoben »petit Trianon« (Versailles) in je eden izmed treh gradov, ki so bili v njegovem času dokončani. Ker je zelo blizu Neuschwansteina, je kralj večkrat užival v prelepih grajskih gradovih, zgrajenih v italijanskem, francoskem in angleškem stilu. Na sredini stoji prelepa fontana s 60m visokim curkom vode, ki prihaja iz zlatega kipa. Kot, da to še ni dovolj, se najlepše lepote skrivajo v notranjosti, kjer je Ludvik realiziral svoje največje pravljične sanje. Največja znamenitost je Venus grotto, ki je narejen v celoti iz cementa, obkrožen z mavricami in je poistovetenje Wagnerjevega dela Tannhauser. Tu lahko najdete tudi bronasti kip sončnega kralja in dvigalo (za tiste čase nekaj posebnega, dandanes pa ga ima že veliko mogotcev) s katerim so vozili hrano iz kuhinje do ostalih nadstropij v hiši.
3. bavarski grad je Neuschwanstein, poleg njega pa leži še Hohenschwangau.
Neuscwanstein je danes najbolj obiskana zgodovinska znamenitost na Bavarskem. Prevzel tudi Walt Disneya, ko je razmišljal o svojem pravljičnem svetu. Njegova lokacija je skoraj fantazijska. Dviga se kot orlovo gnezdo nad prelepo dolino Hohenschwangau na severu, medtem ko na se na južni strani pogled razprostira nad prelepo gorovje. Grad je začel graditi kralj Ludvik leta 1869, v času, ko je bila evropska industrializacija v polnem zagonu. Kraj je moral čakati kar šestnajst let, da so zgradili njegovo novo domovanje. Med leti gradnje je nič koliko ur preživel na nasprotnem hribu in s teleskopom gledal napredek. Iz te točke je slikanih vedno veliko razglednic gradu. Na stotine delavce iz vsega sveta je gradilo grad in izpolnjevalo kraljeve sanje. Na primer plesna dvorana je okrašena na temo »Parsifal«, to je opera, ki jo je napisal kraljev najljubši skladatelj Richard Wagner.
Da pa si nisva ogledovala samo gradov, sva skočila še na vrh Nemčije, Zugspitze.
Zugspitze je najvišji vrh Nemčije (2962m). Znan je po tem, da na vrh pelje zobata železnica, ki delno pelje po odprtem terenu, delno pa pelje po tunelu. Ob lepem vremenu je že med vožnjo prelep pogled po nižje ležečih hribih, dolinah in jezercih ter morebitnih smučarjih. Na vrhu je razgledna ploščad z restavracijo, ter muzejem kjer je podrobno opisana gradnja gorske železnice.
Posebno zanimivi so kramarski sejmi v nedeljo, ko se stari in mladi oblečejo v tradicionalna oblačila. Vidi se, kako cenijo svojo kulturo.
In na koncu na poti domov še v Avtstrijo v čudoviti Innsbruck ...
Vojvoda Friderik IV je zgradil za Tirolske kralje rezidenco. Cesar Maksimiljan I, pa je dodal še ložo in [b]zlato strešico[/b]. Danes je ta tri nadstropni balkon v starem mestnem jedru naj znamenitejša turistična zanimivost Innsbrucka. Zgrajena je v gotskem stilu, pokrita z 2657 pozlačenimi bakrenimi opekami. Zgrajena je bila za cesarja Maksimiljana I, da mu je služila kot prostor, kjer je lahko ob prireditvah sedel in užival ob gledanju prireditev pod njim.
Fino je, takole tudi jaz obujam spomine. Naslednjič gremo v Vietnam!
Ni komentarjev:
Objavite komentar