Jaz sem za pisano

Zima ni ravno sinonim za pisano. Sivi, deževni dnevi niso ravno spodbudni, a kaj potem, saj si dneve barvamo sami. Pozimi najraje v tople, pisane barve. Jaz sem vanje odeta celo leto. Pa ne dobesedno, saj sem pri oblačilih precej konzervativna in so barviti le dodatki, verjetno pa kompenziram to pri izdelkih. Včasih si zaželim, da bi lahko svojo stojnico odela le v nekaj barv, pa ne gre. Preveč jih je, preveč vsega se najde pri meni, preveč barvitega. In prav je tako. Navsezadnje je to všeč otrokom in njihovim staršem. To pa je najpomembnejše. Kar nekaj novih stvari se je nabralo tekom tedna.
Najprej je tu pisana črtasta toaletka za črtasto Špelo:

 Pa še zavita:

Nato je tu voščilnica za par, ki je praznoval 60 let:

Mala Tisa si bo lahko kasneje, ko bo malo zrasla, sama pospravila svojo pižamo ali copatke v to posrečeno vrečko:

In še dve moji pravljični sliki sta nastali, tokrat sta to bratec in sestrica slončka:

Kaj pravite, sem bila kar pridna...
Urška