Predpasnikov ni nikoli dovolj

Sploh ne štejem več, koliko predpasnikov sem do sedaj naredila. Moram reči, da so prav popularno darilo. Vsaj za tistega, ki rad kuha. Ali vsaj poskuša kuhat. Ali pa za male škrate, ki bi šele radi pomagali v kuhinji. Ali pa za vzgojiteljice in učiteljice. No, jaz priznam, da redko uporabljam predpasnik pri kuhi. Pa smo tam. Upam, da obdarovanci to počno večkrat :)
Prvi je bil za kolega, ki (po mojem mnenju) ne kuha prav pogosto. Ampak tudi ta kos garderobe (obleke) mora biti pri hiši! Pa še nekaj kuhinjskih pripomočkov in smo nared za zabavo!

Naslednji predpasnik je bil za darilo. Gospe, ki je praznovala 40 let in zelo rada peče, ima rada oranžno barvo in obožuje sončnice. Sem zadela?

Naslednji predpasnik je nastal v zahvalo. V zahvalo sodelavki, ki poučuje gospodinjstvo in za katero sem točno vedela, da bi ji ta stil predpasnika lahko ugajal. Največ časa sem porabila za izdelavo od vseh tu naštetih, a je meni najbolj všeč, ker je najbolj poseben in odštekan. Je v celoti recikliran iz starih kavbojk in nekaj drugega blaga. Meni fenomenalen in njej paše kot ulit!

Naslednja dva sta nastala za Miklavža za dve sestričnici, stari okoli dveh let, ki zelo radi pomagata v kuhinji. Obe imata zelo radi Muco Copatarico in ena obožuje oranžno barvo. Predpasnik bo še dolgo v uporabi, saj to trakovi nastavljivi.

In še zadnji za najmlajšega obdarovanca, malega vnuka Maja, ki bo babici vsak čas začel pomagati pri peki. Rad ima pošasti, zato mislim, da je pravšnji zanj!

Kateri pa je tebi najbolj všeč?
Urška