Miklavž je že mimo, a jaz ga vseeno delam. prvič. Čisto na novo in čisto pozno. Januarja :) A zgodba gre takole: babica je dobila drugega vnučka točno na Miklavža, zato mu je želela podariti mehkega Miklavža, a ker ga pri nas ni dobila, sem ji priskočila na pomoč. Nikoli prej ga nisem delala, a toliko izkušanj zdaj že imam, da sem malo poizkušala, malo kombinirala, kakšno stvar tudi naredila preveliko in jo popravljala, a končni izdelek je mehak Miklavž, dobrosrčen možak, ki bo delal družbo Lipku, ki pa ga je podarila babica prvem vnučku, ki se je rodil med svetovnih prvenstvom v košarki. Super ideja in spomin za večno :)
A ni čisto za pohrustat??
Lep vikend!
Urška
7 komentarjev:
Čist za pohrustat je, lep in že na fotki nežen in mehek <3.
Pohvalno, lepo da si se lotila izziva in uspelo ti je :)
Perfekten je!
Ne za pohrustat,ga je škoda.:o) Kar kliče, da ga stisneš k sebi.
Kako lep miklavžek. Res lepo darilo za vnučka :)
Kako lep miklavžek. Res lepo darilo za vnučka :)
Urška, krasen je in na videz res zelo mehak.
Objavite komentar